LOCFOOD v Srcu Slovenije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 3. december 2012 / 06:00

Je lahko lokalna pridelava hrane tudi priložnost za nove zaposlitve? Na to in druga vprašanja so skušali odgovoriti številni udeleženci posveta, ki ga je pred kratkim v Kamniku pripravila lokalna akcijska skupina (LAS) Srce Slovenije.

Kamnik - Bili so časi, ko je skoraj vsaka družina na slovenskem podeželju sama pridelala skoraj vse, kar je rabila za svojo prehrano, kupovali so le sol. Pred dobre pol stoletja smo bili priča poskusom, da bi hrano pridelovali kolektivno, vsak bi sodeloval po svojih močeh, pridelkov pa bil deležen po svojih potrebah. Pa se ni obneslo. Potem so prišli časi, ko so nas skušali prepričati, da pridelovanje hrane na svoji zemlji sploh ni smiselno, saj so po svetu območja, kjer jo lahko pridelajo veliko ceneje, k nam pa jo za nizko ceno dostavijo velike prehrambeno- trgovske družbe in jo ponudijo v svojih hipermarketih. Še zdaj se najdejo podeželani, ki imajo svoj kos zemlje ali vsaj vrtiček, a ga ne uporabljajo za pridelavo; eden njihovih največjih užitkov je, da se zapeljejo v nakupovalni center na obrobju bližnjega mesta in v njem kupujejo hrano, pripeljano od daleč … No, kaže, da se zdaj ta novodobni »trend« vendarle obrača nazaj k starim slovenskim vzorom; veliki mojster dialektike bi rekel, da se dogaja negacija negacije. Vse več je posameznikov in družin, ki se znova lotevajo pridelave hrane ali povečujejo že obstoječo, večina le za svoje potrebe, bolj ambiciozne kmetije tudi za trg in ob spoznanju, da takšna pridelava nudi tudi nove zaposlitve, zlasti za družinske člane. Na posvetu v Kamniku so se predstavili pridelovalci, ki delujejo v okviru LAS Srce Slovenije. Vanj sodi tudi Zadruga Jarina, ki ima sedež v Litiji, trži pa skupno ponudbo mreže Naravnost z dežele; v to pa je vpletenih že več kot 50 ponudnikov.

Kamniški posvet je potekal v treh delih. V prvem so širši kontekst teh prizadevanj predstavili trije strokovnjaki: dr. Martina Bavec, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za okolje in prostor, ter dr. Aleš Kuhar in dr. Andrej Udovč, profesorja Biotehniške fakultete. V drugem delu posveta so nastopili predstavniki konkretnih primerov »dobrih praks«. V premoru med obema debatama pa smo lokalno pridelano hrano, o kateri smo besedovali, tudi poskusili.