Po analizi Ajpesa se je 272 podjetij uvrstilo med hitro rastoča, če upoštevamo še občine s širšega območja Gorenjske, pa je bilo takšnih 418. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Tretjič zapored pod povprečjem

Delež hitro rastočih podjetij v gorenjski regiji je 2,5 odstotka, kar je desetinko odstotne točke manj kot znaša državno povprečje.

Kranj – Ajpes je tudi letos objavil seznam hitro rastočih podjetij v Sloveniji, tokrat za obdobje od 2018 do 2022. Gre za podjetja, ki izpolnjujejo kriterije ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V analizo je bilo vključenih 119.710 podjetij, od tega jih 3.074 oz. 2,6 odstotka predstavlja hitro rastoča. Zaposlujejo 8,5 odstotka vseh delavcev v državi in so dosegla 17,2 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Kot kaže analiza Ajpesa, je največ, 34,9 odstotka, hitro rastočih podjetij v osrednjeslovenski regiji. Delež v gorenjski statistični regiji je 8,8 odstotka, kar jo uvršča na četrto mesto, za podravsko in savinjsko regijo. Glede na število vseh podjetij, vključenih v raziskavo, pa je največji delež hitro rastočih podjetij na Koroškem, 3,3 odstotka, na Gorenjskem pa 2,5 odstotka. S tem si Gorenjska deli šesto mesto z osrednjeslovensko in goriško regijo.

Tretje leto zapored je delež gorenjskih hitro rastočih podjetij nižji od državnega povprečja. Med 11.088 analiziranimi gorenjskimi podjetji je bilo namreč 272 takšnih, ki izpolnjujejo kriterije. »Ta podjetja zaposlujejo 3.942 delavcev in so dosegla dobro milijardo evrov čistih prihodkov od prodaje. Največ hitro rastočih podjetij je s področja predelovalne dejavnosti (27 odstotkov), dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (19 odstotkov) in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (13 odstotkov),« so ob tem dodali na gorenjski izpostavi Ajpesa.

Če v analizo dodamo še šest občin širše Gorenjske, o katerih prav tako poroča Gorenjski glas, a statistično že spadajo v osrednjeslovensko regijo (glej tabelo), se število hitro rastočih podjetij poveča na 418, delež pa naraste na 2,6 odstotka in je enak državnemu povprečju.

Glede na posamezne občine je največ hitro rastočih podjetjih v Kranju, največji delež pa imajo v občini Šenčur, kjer znaša 4,8 odstotka. Sledita Komenda in Mengeš s 3,2 odstotka ter Gorenja vas - Poljane in Škofja Loka s tremi odstotki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 4. november 2011 / 07:00

Fotografski poet slovenskih gora

Jaka Čop, fotografski poet slovenskih gora, se je rodil 26. oktobra 1911. Prejšnji teden so njegovi fotografski kolegi z odprtjem spominske fotografske razstave zaznamovali stoletnico njegovega rojstv...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 27. julij 2023 / 17:05

Juliana trail v knjigi

V knjigi avtorica Tatjana Trontelj poljudno in podrobno opisuje, kako sta se z možem lotila hojepo poti Juliana trail.

Mularija / četrtek, 27. julij 2023 / 17:04

Nevarna ličila

Primerjalno ocenjevanje ličil za otroke je pokazalo, da so prav vsi testirani izdelki vsebovali kemikalije, ki jih v kozmetičnih izdelkih za otroke ne bi smelo biti, zato otroška ličila niso primerna...

Rekreacija / četrtek, 27. julij 2023 / 17:02

Gora, ki požira vodo

Pršivec (1761 m n. m.) – Vrh, ki ponudi enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Krožna tura, ki nas bo pri sestopu popeljala tudi mimo znamenitega brezna. Gora, ki požira vodo; vodo, ki luč sve...

Železniki / četrtek, 27. julij 2023 / 17:00

Za ohranitev soriškega narečja

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Zanimivosti / četrtek, 27. julij 2023 / 16:58

Počitnice v narodnem parku nadgradili s prostovoljnim delom

Mladi taborniki iz Belgije so vsak dan svojega enotedenskega bivanja v Bohinju dopoldne opravljali prostovoljno delo, popoldneve pa preživljali ob jezeru in na bohinjskih planinah.