Za ohranitev soriškega narečja

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / / 16:00

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Sorica – Soriški narečni govor, ki predstavlja pomemben element kulturne dediščine zgornjega dela Selške doline, danes govori le še peščica, a je želja domačinov, lokalne skupnosti, raziskovalcev ter predstavnikov domačih in mednarodnih kulturnih ter izobraževalnih institucij, da se ohrani. Tako je bil letos vpisan v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ministrstvo za kulturo pa je že odobrilo prva sredstva za izvedbo aktivnosti za njegovo ohranitev. Na razpisu, namenjenem ohranjanju kulturne dediščine, je za projekt Ohranimo soriški narečni govor, ki ga je prijavilo Turistično društvo (TD) Sorica, dodelilo 5070 evrov.

Projekt predvideva izvedbo delavnic in samostojnih dogodkov spoznavanja narečnega govora, izdelavo knjižnega priročnika in vzpostavitev digitalnega slovarja. Pri izvedbi aktivnosti bo poleg domačinov in govorcev sodelovala še širša lokalna skupnost: Javni zavod Ratitovec, Občina Železniki, Osnovna šola Železniki s podružnico v Sorici, Krajevna skupnost Sorica in TD Sorica, ki je vodilni partner projekta. Oblikovali so interdisciplinarno projektno skupino, ki jo sestavljajo ddr. Miha Markelj, Polona Golija, Katja Mohorič Bonča, Boris Jensterle, Anja Burger in Monika Gasser ter mednarodna strokovnjaka Luis Thomas Prader in dr. Andrew D. Hoffman.

Soriški narečni govor se je začel oblikovati konec 13. stoletja z naselitvijo Tirolcev iz Innichena na območje Sorice in zgornjega dela Selške doline. Prebivalci so narečni govor čez stoletja skrbno negovali in ohranjali, pri čemer je predstavljal primarno obliko govornega izražanja na širšem območju pod Ratitovcem. »Želja je, da se soriški narečni govor, ki se je čez stoletja razvijal in ohranjal na področju zgornjega dela Selške doline in se v obliki t. i. dajnarske govorice oz. drfarške šprahe govori še danes, ohrani tudi za prihodnje rodove,« je poudaril ddr. Markelj.