Za ohranitev soriškega narečja

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Projekt predvideva izvedbo delavnic in samostojnih dogodkov spoznavanja narečnega govora, izdelavo knjižnega priročnika in vzpostavitev digitalnega slovarja.

Sorica – Soriški narečni govor, ki predstavlja pomemben element kulturne dediščine zgornjega dela Selške doline, danes govori le še peščica, a je želja domačinov, lokalne skupnosti, raziskovalcev ter predstavnikov domačih in mednarodnih kulturnih ter izobraževalnih institucij, da se ohrani. Tako je bil letos vpisan v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ministrstvo za kulturo pa je že odobrilo prva sredstva za izvedbo aktivnosti za njegovo ohranitev. Na razpisu, namenjenem ohranjanju kulturne dediščine, je za projekt Ohranimo soriški narečni govor, ki ga je prijavilo Turistično društvo (TD) Sorica, dodelilo 5070 evrov.

Projekt predvideva izvedbo delavnic in samostojnih dogodkov spoznavanja narečnega govora, izdelavo knjižnega priročnika in vzpostavitev digitalnega slovarja. Pri izvedbi aktivnosti bo poleg domačinov in govorcev sodelovala še širša lokalna skupnost: Javni zavod Ratitovec, Občina Železniki, Osnovna šola Železniki s podružnico v Sorici, Krajevna skupnost Sorica in TD Sorica, ki je vodilni partner projekta. Oblikovali so interdisciplinarno projektno skupino, ki jo sestavljajo ddr. Miha Markelj, Polona Golija, Katja Mohorič Bonča, Boris Jensterle, Anja Burger in Monika Gasser ter mednarodna strokovnjaka Luis Thomas Prader in dr. Andrew D. Hoffman.

Soriški narečni govor se je začel oblikovati konec 13. stoletja z naselitvijo Tirolcev iz Innichena na območje Sorice in zgornjega dela Selške doline. Prebivalci so narečni govor čez stoletja skrbno negovali in ohranjali, pri čemer je predstavljal primarno obliko govornega izražanja na širšem območju pod Ratitovcem. »Želja je, da se soriški narečni govor, ki se je čez stoletja razvijal in ohranjal na področju zgornjega dela Selške doline in se v obliki t. i. dajnarske govorice oz. drfarške šprahe govori še danes, ohrani tudi za prihodnje rodove,« je poudaril ddr. Markelj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 2. februar 2012 / 07:00

Prvi kip Franceta Prešerna

Prva znana kiparska upodobitev Franceta Prešerna je nastala leta 1865. Pesnikov doprsni kip je v mavcu izdelal gorenjski rojak Franc Ksaver Zajec (1821-1888, rojen na Sovodnju), v tistem času edini sl...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 27. julij 2023 / 17:05

Juliana trail v knjigi

V knjigi avtorica Tatjana Trontelj poljudno in podrobno opisuje, kako sta se z možem lotila hojepo poti Juliana trail.

Mularija / četrtek, 27. julij 2023 / 17:04

Nevarna ličila

Primerjalno ocenjevanje ličil za otroke je pokazalo, da so prav vsi testirani izdelki vsebovali kemikalije, ki jih v kozmetičnih izdelkih za otroke ne bi smelo biti, zato otroška ličila niso primerna...

Rekreacija / četrtek, 27. julij 2023 / 17:02

Gora, ki požira vodo

Pršivec (1761 m n. m.) – Vrh, ki ponudi enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Krožna tura, ki nas bo pri sestopu popeljala tudi mimo znamenitega brezna. Gora, ki požira vodo; vodo, ki luč sve...

Železniki / četrtek, 27. julij 2023 / 17:00

Za ohranitev soriškega narečja

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Zanimivosti / četrtek, 27. julij 2023 / 16:58

Počitnice v narodnem parku nadgradili s prostovoljnim delom

Mladi taborniki iz Belgije so vsak dan svojega enotedenskega bivanja v Bohinju dopoldne opravljali prostovoljno delo, popoldneve pa preživljali ob jezeru in na bohinjskih planinah.