O Volkovih se je z Andrejem Šifrerjem pogovarjal igralec Jernej Kuntner. / Foto: Igor Kavčič

Ko iz knjige zavijejo Volkovi

Volkovi so izmišljena glasbena skupina, prav tako njen vodja Aleks Špiler; in to, kar prebiramo v prvi slovenski pop rock glasbeni kriminalki, se v resnici ni zgodilo. A bi se lahko, saj gre za romaneskni prvenec z naslovom Volkovi kantavtorja Andreja Šifrerja, ki je v petinštiridesetletni glasbeni karieri dodobra spoznal zakulisje glasbene scene, z njenimi svetlimi in temnimi stranmi. Roman je izšel pri založbi Didakta.

»Ustav'te svet – jaz sem se zmotu, ustav'te svet – jaz bom izstopu! Iz dimnikov bruha smrt, ozonski plašč pa čist' predrt. Led na tečajih se topi, morje dviga se nam pred očmi, požari, potresi in poplave, maščevanje matere narave,« med drugim pojejo Volkovi.

Če bi v televizijskem kvizu spraševali po piscu kriminalnega romana in bi med štirimi možnimi odgovori na primer navedli imena, kot so Tadej Golob, Irena Svetek, Avgust Demšar in Andrej Šifrer, bi se najbrž večina izmed nas odločala med prvimi tremi, sicer uveljavljenimi pisci kriminalk, zadnji pa je vendarle naš priljubljeni kantavtor. A ključ za pravilni odgovor se običajno skriva v presenečenju, ki pa od predstavitve knjige pred dnevi to ni več. Volkovi je naslov romanesknega prvenca Andreja Šifrerja, ki med knjižnimi platnicami v branje pošilja prvo pop rock glasbeno kriminalko, v kateri nas popelje v svet zakulisja glasbene scene z vsemi bleščicami, ki jih ponuja slava, in hkrati temnimi stranmi, ki jih prinaša to »navadnim smrtnikom« največkrat neznano okolje.

Na predstavitev romana so prišli mnogi znani obrazi iz glasbenega sveta, tisti, ki so manjkali, pa so poskrbeli za prvo anekdoto. Šifrer pove, da ga je dan pred dogodkom poklical prijatelj Jure Franko, češ da mu je Tomaž Domicelj potrdil, da res izdaja knjigo, in sicer z besedami: »Tole mu je pa res ratal'.« »Ko mi doslej že nič drugega ni,« v duhovitem tonu doda pisec, ki je od glasbenega kolega, znanega, da je vedno brez dlake na jeziku, prejel zelo pozitiven odziv, saj priporoča dva načina branja Volkov, najprej »na šus«, potem pa še počasi, analitično.

Volkovi in njihova vrnitev

Volkovi so tu. Šifrer jih je napisal že pred desetletjem, ko mu je – tu zapisano v prispodobi – zgodbo povedal glavni junak romana Aleks Špiler. »Vodja Volkov ima sicer enake inicialke kot jaz, a vsekakor ni Andrej Šifrer, kot tudi najbrž nikoli ne bom izdal svoje biografije, ker bi moral v njej pisati prava imena, tako za pozitivne kot negativne zapise. Zgodba je tako izmišljena, sem pa z romanom vendarle vstopil v svet, ki ga dobro poznam,« pojasnjuje avtor, prepričan, da je najbolje pisati o stvareh, ki jih poznaš od blizu. »Najprej sem sestavil hrbtenico zgodbe, potem sem malo po malo dodajal – in tako so nastali Volkovi, izmišljena glasbena skupina v resničnem svetu.«

Zgodba se začne 15 let po razpadu Volkov, ko so se fantje po velikem uspehu na glasbeni sceni zaradi nesoglasij v skupini razšli. Od takratne postave sicer ostajata le še dva člana, saj sta basist in bobnar umrla v nepojasnjenih okoliščinah, eden na potovanju, drugi v prometni nesreči. Zdi se celo, da nekdo hoče Volkove iztrebiti. Kljub temu preostala člana, zdaj v zrelih letih, razmišljata o vrnitvi na sceno, tu so nove pesmi in z njimi novi nepredvidljivi dogodki.

Izmišljeno in resnično v eni celoti

Med prvimi bralci romana je bil tudi tržaški Slovenec, novinar in pisatelj Marij Čuk, ki je roman označil za odlično kriminalko, Andrej pa da ga je presenetil na več ravneh: »Navdušuje pripovedna dinamika, zgodbo začne počasi, lagodno in nam ne daje čutiti presenetljivega konca. Ta dinamika pa nas ne popelje le v svet glasbe, ampak tudi v današnjo družbo, v čas, ki ga živimo, v svet brezdomstva. Andrej na klošarje ne gleda kot na ljudi, ki so zapravili svoje življenje, ampak jih obravnava skozi prizmo človečnosti. Prav klošar razplete zgodbo, roman pripelje do dramaturškega vrha. Hkrati mu je uspelo izmišljene podobe in realni svet združiti v eno zgodbo, kar je običajno za pisca sila težko delo.« Ob tem je dodal, da mu je v romanu uspelo ohraniti svojo jezikovno podobo tudi skozi metafore.

Andrej Šifrer se je na predstavitvi iskreno zahvalil partnerki Mirjam Povh, ki je v projektu vseskozi povezovala niti, in lektorici Jeri Toporiš za potrpljenje ter celotni ekipi založbe Didakta, ki mu je ob pripravi romana vseskozi stala ob strani. V knjigi je natisnjena tudi QR koda, prek katere lahko prisluhnemo glasbi skupine Volkovi. Za novo ploščo jih je.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 7. september 2018 / 16:14

Pravljica o ledenem kralju

Naša največja hokejska zvezda Anže Kopitar je dobil svojo pravljico. Resnično pravljico. Nosi naslov Anže – ledeni kralj, napisal jo je Primož Suhodolčan, v njej pa poleg Anžeta nastopa tudi kuža Gust...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:51

Manjše bodo izgube pitne vode

Tudi s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev bodo občani Kranja, Preddvora in Naklega dobili nove kilometre vodovoda v omrežju Bašelj–Kranj in Zadraga–Naklo. Investicija prinaša številne posodobitve....

Nasveti / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:48

Očakov sosed

Kanjavec (2568 m) - Sosed očaka Triglava, ki poleti ni ravno najbolj obljudena gora. Pozimi se njegova podoba spremeni v turno kraljestvo, ki privabi številne smučarje. Fantastičen razglednik.

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:45

Vaš razgled

Na fotografiji je nočni metulj ali vešča, ki rada leta okoli ognja in luči in ima v človeškem jeziku razne definicije. Vešča je bila vsaj v preteklosti tudi definicija za taščo, ki se v vs...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 12:44

Vaš razgled

V hudi poletni vročini, ki jo zaznamujejo temperaturni rekordi, ni vroče le ljudem, ampak tudi živalim. Slika, ki nam jo je poslal Franci Ekar, kaže, kako so se ovce s pašnika zatekle na z...

GG Plus / ponedeljek, 12. avgust 2013 / 11:36

Nihče

V Srebrenici, 2008: »Dobil sem načrt pokopališča in našel bratovo krsto, številko 214. Roko sem položil na zeleno platno, ga pogladil. Kako hudo mi je bilo, veva le jaz in ljubi Bog. Gluho...