Potem se je napovedal otrok

Besedilo: Milena Miklavčič
Kategorija: GG Plus / četrtek, 23. november 2023 / 15:03

Kakšno teslo sem bil, 1. del

Bralke, ki bodo brale njegovo zgodbo, je Filip takole nagovoril: »Ker ste se ve opogumile in povedale veliko zanimivih zgodb, bom tudi jaz opisal svojo in pred vašo poroto razkril, kakšno teslo sem bil.«

Danes živi v domu za starejše. Je eden tistih, ki nima obiskov. Zakaj ne, pa bomo izvedeli v nadaljevanju.

»Ne, nikogar ne krivim za svoje življenjske spodrsljaje! Ko smo enkrat polnoletni, zase odgovarjamo sami. Star sem 91 let, dobro mi je, ker sem bil vsaj toliko pameten, da sem dal nekaj denarja na stran, da nisem vsega porabil za 'kurbarijo' in zabave.

Odraščal sem v urejeni družini, oče je bil intelektualec, mama pa je po diplomi na učiteljišču ostala doma. Pač, takšni časi! Patriarhalno vzgojenemu očetu se ni bilo dobro upirati. Vse do zrelih let nisem niti vedel, kaj so to skrbi. Uspešen študij, prva zaposlitev, nekaj potovanj po Evropi in Ameriki. Prek očeta sem spoznal zanimive ljudi, ki so mi ponujali zveze in poznanstva. Tisti, ki ste v nekdanji državi sodili v 'rdeče' kroge, veste, da so vam bila vsa vrata odprta. V velikem zunanjetrgovinskem podjetju sem spoznal Karmen, po rodu iz srednje Italije. Njena mama je imela slovenske korenine, oče je bil sicer bele polti, a njegovi predniki so bili iz Egipta. Bila je zelo lepa ženska. Tega se je tudi zavedala. Bila je poročena z nekim starejšim tovarišem, nista imela otrok, živela pa sta na veliki nogi. Danes takšnim, kot je bila ona, rečejo 'sponzuraše'. V delčku sekunde sem se zaljubil. Ta bo moja – ali pa grem v Savo, sem slišal sam sebe deklamirati pred ogledalom, ko sem se bril. Na sodelavčeva opozorila, naj se ne vtikam v tuje zakone, čeprav ti obstajajo le na papirju, se nisem oziral, češ če je zakon trden, ga ni moč razdreti. No, njun zakon je bil trden le na videz …

Na neki novoletni zabavi je popila nekaj kozarčkov preveč. Takrat je udarila na dan njena divja, italijanska narava. Mislim, da je bila ona tista, ki me je zapeljala, ne jaz nje. V rečeh, ki tudi tebe precej zanimajo, je bila vešča kot sam vrag. Še mrtvega bi obudila, rečem ti! Prvič, ko sva se 'dala dol', mi je priznala, da me je imela že pred tem na piki. Menda zaradi kravat, ki sem jih nosil. Z veseljem bi ji priznal, da mi jih je izbirala mama, a sem jo raje, vsaj začasno, pustil v prepričanju, da zame to počne žena. Pri dobrih štiridesetih sem bil sicer še samski, zakaj, je pa druga zgodba, ki ne sodi v ta kontekst.

Sledilo je skoraj deset let zmenkov, skrivanja, laganja in kombinacij, iz katerih sem tako rekoč doktoriral. Nekajkrat bi naju skoraj zasačil njen mož. Na svoji strani sva imela angele in boga Erosa.

Nekoč je bila službeno v Celovcu, jaz pa sem jo spremljal. Ne ona ne jaz nisva računala, da bi naju v hotelu kdo zalotil. In točno to se je zgodilo. Bila sva ravno pri večerji, ko se je pred nama naslikal bratranec njenega moža. Od kod se je vzel, še danes ne vem. Ker pa je delal pri policiji, menim, da je Karmen zasledoval. Po naročilu njenega moža ali koga drugega? Naročil sem penino, gospod je prisedel. Sledil je sproščen pogovor. Niti enkrat ga ni zanimalo, kako to, da sva skupaj. Nič. Potem pa se je kar naenkrat od nekod vzel fotograf. Menda je snemal zaroko nekega para, ki je potekala v istem hotelu. S Karmen sva se prisiljeno smejala, ko je fotografiral tudi nas.

Kakšen teden se ni zgodilo nič. Potem pa smo šli s poslovnimi partnerji na večerjo v hotelsko restavracijo v Ljubljani. Natakar, ki nam je prinesel kavo, se je sklonil k meni in mi tiho rekel, naj grem v preddverje, kjer me čaka neki gospod. Nič hudega sluteč sem res šel. Zašibila so se mi kolena, ko sem pred seboj zagledal rogonosca.

»No, kako je kaj najina žena?« me je vprašal brez vljudnostnega pozdrava. Novica, da ga žena vara, ni nanj naredila kakšnega posebnega vtisa.

Na koncu precej poslovno obarvanega pogovora je dodal: »Vse na svetu je kupčija, tudi ljubezen. Odstopim ti Karmen, a v zameno zahtevam 'to in to'.«

Karkoli bi mi rekel, na vse bi pristal. Preko zvez in poznanstev sem mu potem uredil kar nekaj biznisa pri izgradnji avtoceste. Ko sva se zadnjič videla, mi je dal roko in pripomnil: 'Mladi, naivni mož, še sanja se ti ne, kakšnega hudiča si si nakopal na glavo.'

Ostal sem brez besed, žal pa za dodatna pojasnila ni bil več na razpolago. Danes se v tiste čase v mislih pogosto vračam. Sprašujem se, kako je mogoče, da v desetih letih Karmen sploh nisem dobro spoznal. Verjetno zato, ker sem bil preveč osredotočen na 'zlato runo', ki se ji je svetilo med nogami?

Konec aprila je bila ločitev pravnomočna, poročila sva se takoj po prvomajskih praznikih. Hitro sem spoznal, da sem prišel z dežja pod kap. Prvo, kar sem opazil, je bilo, da se doma ni dotaknila nobenega dela. Službene obveznosti so trajale pozno v noč. Kar sem ji skuhal, ji ni bilo všeč. Najraje je jedla v Gostilni pri Mačku, kar ni bilo ravno poceni. Vsak dan, včasih celo dvakrat, je tja povabila svoje tri prijateljice. Kasneje sem izvedel, da so bile prav tako 'sponzuraše' kot ona. Oblačila je kupovala v Italiji ali pa šla ponje na čarterskih izletih v London. Zlatnina za rojstne dneve, obletnice, osmi marec … Imel sem odlično plačo, a konec meseca sem že tenko piskal.

Bolj ko mi je pila kri, bolj je kopnela moja ljubezen. Tudi 'zlato runo', zaradi katerega sem izgubil glavo, mi je postajalo vedno bolj odvratno. Po Ljubljani so se širile govorice, da mi, če mi le more, natika roge. Vseeno mi je bilo. Veste, kdaj je moški najbolj na tleh? Takrat, ko se zjutraj pogleda v ogledalo in si reče, da večjega tepca od njega svet še ni videl. Nekaj časa sem še vztrajal, potem pa sem ji predlagal, da se vrne k bivšemu.

»Ne, pa se ne bom, noseča sem!« mi je zabrusila.

(Konec prihodnjič)