Pomembne glave na denarju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 15:08

V Galeriji Prešernove hiše v Kranju je na ogled razstava Portreti na denarju. Zbiralci iz Numizmatičnega društva Slovenije predstavljajo umetnost upodabljanja pomembnih osebnosti od antike do današnjega časa na kovancih, bankovcih, medaljah …

Kranj – V Gorenjskem muzeju zadnjih nekaj let v jesenskem času že tradicionalno gostijo razstavo, ki jo pripravijo v Numizmatičnem društvu Slovenije. Po tem, ko je bil lani v prvem planu evro v vseh podobah in različicah, so letos v društvu za temo razstave izbrali portrete resničnih ljudi na denarju in tudi na drugih numizmatičnih predmetih. Prav na kovancih in medaljah (ter kasneje tudi na bankovcih) je tako imenovana mala plastika portretov zgodovinsko pomembnih ljudi doživela velik razcvet, njihovo lepoto pa lahko občudujemo še dandanes.

Kot poudarjajo v društvu, so s tokratno razstavo želeli zajeti tudi čim več resničnih zgodovinskih osebnosti in jih prikazati v obdobju, v katerem so živele. Ker so portreti na kovancih in medaljah praviloma vtisnjeni na prednji strani, se na razstavi posvečajo predvsem tej strani kovanca. Tako je na ogled kar okrog 220 različnih novcev, bankovcev, spominskih medalj in podobno – od antike do danes. Razstavljeni kovanci nas tako najprej popeljejo v antično Grčijo in druge dežele tistega časa. Dolgo so bile za podobe na denarju rezervirane za bogove, junake oziroma druga mistična bitja. Prvi portret resnične osebe na kovancu je približno iz leta 400. pr. n. št., ko je perzijski satrap (upravnik) Tissaphernes na male bronaste novce vtisnil svoj portret. Tudi Rimljani so prvi portret na kovancu z resnično in takrat še živečo osebo dobili šele z Julijem Cezarjem. Sledili so še drugi cesarji in na razstavi je tako na ogled več rimskih novcev s podatki o portretirancih.

»Poudariti sem želel predvsem, kako skrbno in v kako različnih zgodovinskih kontekstih so upodabljali pomembne ljudi v antiki, še posebno pa v renesansi ter na tolarjih v baroku,« je poudaril avtor tokratne razstave, sicer tudi predsednik Numizmatičnega društva Slovenije Urban Mate. »V sodobnem času se portreti – za nas numizmatike žal – vedno bolj modernizirajo in stilizirajo, tako na denarju dobivamo bolj ali manj stilizirane silhuete, in ne klasičnih portretov.«

Razcvet v renesansi

Avtor postavitve, večina razstavljenih kosov je njegova, del pa kolegov iz društva, zgodbo nadaljuje s primerki upodobitev na kovancih bizantinskega cesarstva in vzhodnih dežel ter nato še iz časa preseljevanja ljudstev in srednjega veka, ko je upodabljanje spet po umetniški plati zastalo, da bi v renesansi kakovost upodobitev spet zacvetela. Zanimivo, da določene poglavarje in vladarje poznamo zgolj zato, ker so se ohranili kovanci z njihovo podobo in napisom, čeprav o njih zgodovina molči. Kot na razstavi sporoča avtor, je umetnost portretiranja na denarju še toliko bolj prišla do izraza po izumu velikega srebrnega denarja v Evropi – goldinarja (1486) in tolarja (od 1520 naprej), ko so vladarji kar tekmovali, kdo se bo na teh velikih kovancih pokazal v čim razkošnejši baročni opravi, v čim lepšem oklepu in s čim več kraljevskimi simboli.

V moderni dobri so na denar upodabljali predvsem vladarje in verske voditelje, v demokratičnih republikah pa njihovo vlogo pogosto prevzemajo umetniki znanstveniki ali umrli politiki. V ZDA na primer še vedno velja prepoved upodabljanja živih predsednikov na denarju. Tako sta recimo na kovancih že Ronald Reagan in George Bush st., ki sta že pokojna, James Carter, ki je predsedoval pred njima, a je še živ, pa svojega kovanca še nima.

Na ogled so kovanci in medalje iz časa Kraljevine Jugoslavije, seveda je za obiskovalce še posebno zanimiv razvoj portretov v nekdanji Jugoslaviji, kjer smo na denarju poleg Tita imeli tudi junake dela, pa kasneje Nikolo Teslo, Slovenci pa smo, preden smo sprejeli evro, na svojih tolarjih raje upodabljali umetnike in znanstvenike.

Avtor Urban Mate pri oblikovanju portretov daje velik poudarek umetniški kakovosti, na kakšnem portretu se vidi tako rekoč vsak las; če za portretirancem stoji še zgodba, ima kovanec ali medaljon še toliko večjo vrednost. Sogovornik je recimo leta 2014 dal izdelati medaljo takrat rojenih hčera dvojčic Isabele in Sofie. Na vprašanje, kako kot numizmatik gleda na pobude o koncu gotovinskega poslovanja, pa je v duhovitem tonu dodal, da se za gotovinski denar ne bodo borili samo mafijci, ampak tudi numizmatiki. »Denar je tudi kultura in prav je, da se ob tem, da že toliko časa kroži med ljudmi, kot tak tudi ohrani. Dvomim, da bo kriptodenar preživel dva tisoč let, kot so jih preživeli rimski kovanci, ki jih lahko vidite na tej razstavi.« V Galeriji Prešernove hiše na ogled do 28. novembra.