Opravili svojo domoljubno dolžnost

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / torek, 21. november 2023 / 10:08

Potem ko so člani Domoljubnega društva general Rudolf Maister Žiri evidentirali imena Maistrovih borcev v občinah Žiri in Gorenja vas - Poljane, so v preteklem letu in pol dokumentirali še dvainšestdeset imen Maistrovih borcev z območja škofjeloške občine. Rezultate zadnjih raziskav so v začetku novembra predstavili na Blaznikovem večeru v Škofji Loki.

Škofja Loka – Letos bo minilo 105 let, odkar je general Rudolf Maister razorožil in razpustil nemško varnostno stražo in s tem omogočil priključitev večjega dela narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške, so spomnili na prireditvi, na kateri so posebno pozornost namenili Maistrovim borcem iz občine Škofja Loka. Za večino od 62 Maistrovih borcev s tega območja jim je pri njihovih potomcih uspelo pridobiti fotografije, iz arhivov pa razne dokumente, ki potrjujejo njihovo udeležbo v bojih za severno mejo, je pojasnil Anton Bogataj, ki je skupaj s predsednikom Domoljubnega društva general Rudolf Maister Žiri Janezom Jerebom pripravil tudi razstavo, ki si jo je do petka še mogoče ogledati v Sokolskem domu.

Na razstavi v sliki in besedi ohranjajo fante in može, ki so se po Bogatajevih besedah v narodov spomin in zgodovino zapisali kot prva slovenska vojska, ki je opravila svojo domoljubno dolžnost. »Tega jim nihče ne more vzeti.« Predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec je ob tem poudarila, da si je zveza v novem mandatu zadala, da bodo odkrivali tudi imena oziroma sezname ljudi, ki so se borili z Maistrom, in jim postavili spominske plošče. Pomembna pa se ji zdi tudi razstava, ki jo je pripravilo Domoljubno društvo general Rudolf Maister Žiri, saj si tako lahko »ogledamo male ljudi, ki so takrat praktično 'goli in bosi' prestopili h generalu Maistru in se borili za severno mejo«. Spomnila je, da bomo prihodnje leto praznovali 90 let smrti in 150 let rojstva generala Maistra. »Pomembno je, da se spominjamo, saj se zgodovinski spomin lahko hitro spremeni, kar lahko opazujemo ob dogodkih, ki se odvijajo v svetu. Državi oziroma narodu, če nima zgodovinskega spomina, če se ne zaveda svojih korenin, svoje preteklosti, se slabo piše.« Zato se trudijo ohranjati spomin na Maistra in njegove borce ter to prenašati tudi na mlade rodove. Po Bogatajevih besedah zato tudi v njihovem društvu načrtujejo predavanja za šolsko mladino. »Sedanji mladi generaciji naj bo zavest naših prednikov vzorec vedenja in spoštovanja domovine, samostojne Slovenije, ki smo jo dočakali desetletja kasneje.«

Razstava, na kateri so se spomnili 62 doslej evidentiranih Maistrovih borcev iz škofjeloške občine, je po besedah Antona Bogataja odtis usodnega obdobja slovenske zgodovine. »S tem dejanjem njihova imena stopajo v zgodovinski spomin našega mesta.« Ti fantje in možje, je poudaril, so bili preizkušeni v hudem. »Borili so se v prvi svetovni vojni in to izkušnjo nosili v srcu ter bili veseli, da so ostali živi.« Med njimi je posebej omenil tri stoletnike. Alojz Igličar iz Reteč je umrl leta 2000, Jože Jelenc iz Bukovščice in Franc Potočnik iz Krivega Brda pa leta 1998. Spomnil pa je še na nesrečno usodo Andreja Perka, ki je pri 39 letih umrl v prometni nesreči, in Janeza Bernika, ki je padel kot partizanski aktivist, star petdeset let. V borbi na Koroškem leta 1919 pa je pri 23 letih padel Franc Košir iz Spodnje Luše. »Brez Maistrovih borcev, med katerimi so bili tudi fantje in možje s Škofjeloškega, bi bile današnje meje samostojne Slovenije precej drugačne, drugače bi verjetno potekala tudi celotna poznejša zgodovina Slovencev,« je poudaril slavnostni govornik na Blaznikovem večeru, škofjeloški podžupan Robert Strah.