Gospodarji in služinčad

Predzadnjo majsko nedeljo v letu 1847 je bila Ana Žagar (20), dekla pri Antonu Trohi v Babnem Polju, sama doma in si je likala obleko. Po kosilu je stopil v sobo k njej gospodarjev sin s sosedovim najstarejšim sinom, Gašperjem Lipovcem. Ta je začel nespodobno govoriti, o ženski čišči in podobnem, vendar ga dekla in domači sin nista hotela poslušati in je utihnil.

Ko je ob enih prvič pozvonilo k službi božji, je domači sin Anton odšel, Gašper pa je ostal pri njej, ki je še naprej likala, in pripomnil, da bi morala pohiteti z delom. A je Ana namenoma likala še počasneje, ker je upala, da bo Lipovec pohitel za Troho v cerkev. Ko je končala, je šla v »štibelc«, kjer je imela obleko, da bi se preoblekla. Lipovec ji je sledil tako hitro, da ni mogla zapreti vrat. Odprla je skrinjo in začela v njej iskati nedeljsko obleko in jo zlagati, takrat pa jo je Lipovec zagrabil in vrgel na posteljo, na hrbet, on se je ulegel poleg nje in ji z desnico prijel roki na prsih, tako močno, da si ni mogla pomagati. V tem trenutku je v sobico vstopila dvanajstletna gospodarjeva hči in takoj odšla, ker je videla, da dekla še ni odšla v cerkev.

Lipovec ji je nato z levico dvignil obleko in jo s taisto roko zagrabil za osramje, ne da bi z roko ali s prsti posegel v nožnico. Nato se je ulegel nanjo in zrinil svoji nogi med njeni. Ko je z levo roko odpenjal hlače in jemal ven ud, ji je uspelo osvoboditi desnico, in ko je otrdeli ud prinesel v bližino njenega osramja, ga je z vso močjo zgrabila zanj in porinila na stran, tako da ni prodrl vanjo.

Takoj zatem, ko ga je zgrabila za ud, je brizgnilo seme in Lipovec se je kot mrtev zvalil poleg nje, ona je skočila pokonci in iz »štibelca« stekla v hišo. Kako dolgo je Lipovec še ostal v »štibelcu«, ni vedela. Pripomnila je, da Lipovec njenega spolovila nikakor ni prizadel – ne z roko ne z udom. Jo je pa po vsem tem bolela leva rama in prsi. Kljub temu je bila na binkoštno nedeljo in ponedeljek še pokonci in je legla šele v torek. Za izgubljen čas je zahtevala 20 krajcarjev dnevno, za dnevno oskrbo med njeno »bolniško« prav tako 20 krajcarjev in za bolečine 40 goldinarjev. Lipovec je sicer ni nikdar nagovarjal, da bi spal z njo, dokaz, da se je resno branila, pa naj bi bil, da ga je ugriznila v levo ramo. Okrajni padar, ki so ga poklicali k njej, ni ne na telesu ne na spolovilu opazil znakov nasilja in je njeno bolezen pojasnil kot vročico, ki ni mogla biti posledica poskusa posilstva. Preiskal je tudi Lipovca in ni našel nobenih poškodb (ugriza).

Lipovec je bil rojen 4. januarja 1828. Dejanje je zanikal, češ da se je tisto nedeljo po kosilu ulegel na posteljo v hiši in spal do druge ure, ko ga je mati zbudila in je šel k popoldanski maši. A je mati sinovo izjavo ovrgla, češ da je bila tisto nedeljo na Trsatu pri Reki in je prišla domov šele v ponedeljek zjutraj.