Vpliv turizma v mestih
Število turistov v mestih, tudi v malih in srednje velikih, se povečuje, kar pozitivno vpliva predvsem na gospodarstvo, več negativnih posledic pa čuti lokalna skupnost – od gostote prometa do rasti cen nepremičnin.
»Zelo pomembno je, da se razvoj turizma v mestih in drugih naseljih omeji na raven, ki ne bo ogrožala dostopnosti stanovanj za lokalno prebivalstvo.«
Kranj – Mestni turizem je v zadnjem desetletju doživel velik razmah. Mesta so postala dostopnejša zaradi boljših prometnih povezav in lažjega dostopa do informacij, zato se je število obiskovalcev v mestih močno povečalo. Na vprašanje, kako zagotoviti, da razvoj turizma v mestih ne bo imel negativnih posledic na življenje lokalne skupnosti, so pred dnevi odgovarjali, tudi s predstavitvijo dobrih praks evropskih mest, na mednarodni konferenci v Kranju. Konferenco Mestni turizem: Trajnostni turizem v malih in srednje velikih mestih so v sodelovanju z Mestno občino Kranj (MOK) organizirali Ministrstvo za naravne vire in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.
Mestni turizem ima na eni strani nedvomno velike pozitivne posledice na gospodarstvo, a na drugi strani tudi velik vpliv na lokalno prebivalstvo ter na naravne vire in kulturne vrednote, je poudarila Lenča Humerca Šolar z ministrstva za naravne vire in prostor. »Letos smo za območje Alp – Slovenija namreč predseduje Alpski konvenciji – izvedli obsežno anketo med prebivalci alpskega prostora, ki so kot enega od problematičnih vidikov, ki imajo vpliv na kvaliteto bivanja, izpostavili tudi turizem – njegovo sezonskost, povezanost s prometnimi zgostitvami, nezanemarljiv pa je bil tudi njegov vpliv na stroške življenja lokalnega prebivalstva in cene nepremičnin.«
Slovenija je letos dobila novo strategijo prostorskega razvoja do leta 2050, v kateri je posebno poglavje namenjeno tudi turizmu. Kot pomembno je Lenča Humerca Šolar poudarila določbo v strategiji, da je aktivnosti in objekte turizma treba prilagajati zmogljivostim in naravnim značilnostim prostora, kot tudi željam in potrebam lokalnega prebivalstva, ki so lahko turizmu tudi nasprotujoče. »Menimo, da je smiselno turizem razvijati kot komplementarno dejavnost, ki je v mestih vezana predvsem na ohranjanje prepoznavnosti mesta, varovanje in promocijo kulturne dediščine. Razvoj turizma in turistične infrastrukture je smiselno osredotočiti na območja, kjer turistična in z njo velikokrat povezana športna infrastruktura že obstajata, prednost pred novogradnjami pa namenjati obnovi oziroma modernizaciji obstoječih kapacitet. Smiselno je večati kakovost, zmanjševati rabo virov in izboljšati infrastrukturo, ne pa stremeti zgolj k povečanju kapacitet v smislu novogradenj in večjega števila ponudbe. Zelo pomembno tudi je, da se razvoj turizma v mestih in drugih naseljih omeji na raven, ki ne bo ogrožala dostopnosti stanovanj za lokalno prebivalstvo,« je dejala.
»V Kranju cenimo to, da živimo v okolju, v katerem dihamo čisti zrak, pijemo vodo iz pipe in zasajamo drevesa. Z eno nogo stojimo v zgodovinsko bogatem mestu, z drugo v naravi, po opravkih se vozimo s kolesom in električnimi avtobusi. Vse to nudimo obiskovalcem kot turistična destinacija,« pa je prisotne nagovoril kranjski podžupan Janez Černe in predstavil aktivnosti občine pri uvajanju trajnostnih praks tudi v turizmu. »Če želiš, da se trajnostne strategije razvijajo in primejo v skupnosti, potrebuješ podporo vodstva mestne uprave in prebivalcev v mestu. Vodstvo MOK ima zeleno miselnost, s projekti, ki spodbujajo trajnost, pa skuša vplivati na vklop trajnostnega načina razmišljanja tudi pri občanih in obiskovalcih,« je povedal.