Zasadili tristo sadik listavcev

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 19. november 2023 / 08:08

V okviru letošnjega participativnega proračuna v Kranju so izvedli zasaditev tristotih sadik drevesna z lubadarjem poškodovanem gozdu na pobočju Šmarjetne gore.

Kranj – Na pobočju Šmarjetne gore so pred dnevi zasadili tristo sadik dreves z namenom obnove gozda, ki sta ga načela žledolom in posledični napad lubadarja, zato so lani tam izvedli tudi posek dreves. Gre za projekt, ki so ga v Krajevni skupnosti Gorenja Sava izglasovali v okviru letošnjega participativnega proračuna Mestne občine Kranj (MOK).

»Dobili smo še eno potrditev, kako dobrodošel je za občanke in občane participativni proračun, projekt, v okviru katerega sami predlagajo, kaj pogrešajo v krajevni skupnosti, v kateri bivajo. Všeč mi je, da je na seznamu teh predlogov tudi pogozdovanje, torej, da pobuda o zasajanju dreves prihaja neposredno od ljudi. Da prepoznavajo, kako pomembne so ozelenitve in ohranjanje okolja za prihodnje rodove,« je po izvedeni zasaditvi povedal kranjski župan Matjaž Rakovec.

Na MOK so pojasnili, da so zasadili po petdeset sadik oreha in divje češnje ter po sto sadik pravega kostanja in lipe. Za zasaditev plodonosnih in medovitih dreves so se odločili skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije, Območno enoto Kranj. Kot je v nedavnem pogovoru za Kranjske novice povedal Aleš Šlebir, vodja Krajevne enote Kranj, je bil v zadnjih letih na tej parceli močan napad lubadarja, površina pa ni bila primerno pomlajena z gozdnim drevjem. »Zavod sicer spodbuja naravno obnovo gozda; če ni lubadarja in ujm, odkazujemo sečnjo dreves na način, da se gozd obnovi sam in ni treba vanj vlagati nobenih sadik. V tem primeru pa gre za prisojno lego, kjer zraste zelo močan zeliščni sloj in v desetih, dvajsetih letih dejansko ne bi imeli mladega gozda,« je povedal.

In zakaj niso zasadili nazaj smreke? »Rastišče je v osnovi bukovo, a je bila površina zasmrečena, verjetno zaradi sadnje v preteklosti. S sadnjo listavcev bo obnova gozda potekala hitreje. Smreka pa, kot vemo, nima več prihodnosti na teh nadmorskih višinah. Srečujemo se namreč z najhujšo gradacijo lubadarja v Sloveniji. Njegova prisotnost je tako velika, da bo propadla večina smrek,« je pojasnil Šlebir.