Glifosat: omejitev ali popolna prepoved

Slovenija se zavzema to, da bi uporabo glifosata v kmetijstvu dovolili le tam, kjer ni alternativnih metod. Skupina pobudnikov pa zbira podpise za sprejetje zakona, s katerim bi v Sloveniji prepovedali njegovo proizvodnjo, prodajo in uporabo.

Kranj – Evropska unija je uporabo neselektivnega herbicida glifosat, to je aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevela, kot sta Roundup in Boom Efekt, prvič dovolila leta 2002. Ker bo sredi prihodnjega meseca potekla petletna odobritev za njegovo uporabo, so v Evropski uniji začeli postopke za podaljšanje dovoljenja še za deset let. Zakonodajna sekcija za fitofarmacevtska sredstva, ki deluje v okviru Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, je tudi s podporo Slovenije potrdila predlog, da članice Evropske unije same regulirajo uporabo. Slovenija bo to tudi naredila. Vlada se zavzema za prepoved uporabe glifosata na vseh nekmetijskih površinah, izjema naj bi bila le uporaba v kmetijstvu, kjer trenutno še ni ustreznih alternativnih metod. Strokovne ocene Evropske agencije za varno hrano in Evropske agencije za kemikalije namreč kažejo, da glifosat izpolnjuje zakonodajne zahteve za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet in da glifosat ne sodi med rakotvorne snovi; s takšno oceno pa se strinjajo tudi strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Za glifosat ni alternative

Kmetijske stanovske in strokovne organizacije – kmetijsko-gozdarska zbornica, zadružna zveza, zveza slovenske podeželske mladine, sindikat kmetov, zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter kmetijski inštitut – podpirajo podaljšanje dovoljenja za uporabo glifosata v kmetijstvu. Kot so zapisale v skupno izjavo, je v Sloveniji že zdaj njegova uporaba bistveno bolj omejena kot v številnih evropskih državah in na drugih kontinentih, popolna prepoved pa bi bistveno podražila tehnološke postopke za zatiranje plevelov, kar bi zmanjšalo konkurenčnost slovenskega kmetijstva in živilstva; hkrati pa bi se povečalo tudi tveganje za širitev alergenih in tujerodnih plevelov. Kot navajajo, v kmetijstvu trenutno ni na voljo alternativnih pripravkov, ki bi lahko enakovredno nadomestili glifosat, zato bi prepoved uporabe pomenila večkratno in večjo uporabo drugih pripravkov, bolj intenzivno obdelavo tal in s tem tudi odmik od uvajanja okolju bolj prijaznih kmetijskih praks, kot je na primer tudi plitka obdelava tal.

Čebelarji nasprotujejo podaljšanju dovoljenja

Čebelarska zveza Slovenije je že ob koncu lanskega leta pozvala glavne odločevalce v Sloveniji, da na ravni Evropske unije nasprotujejo podaljšanju dovoljenja za prodajo in uporabo glifosata. Pri tem jih je spomnila na zavezo iz leta 2017, ko je Slovenija glasovala »za« podaljšanje uporabe, a se hkrati zavzela za prepoved uporabe po pretečenem od tri- do petletnem prilagoditvenem obdobju za kmetijstvo.

Vložili zakon za prepoved glifosata

Ob koncu septembra so Društvo Zdrava družba, Anton Komat in Alpe Adria Green vložili v državni zbor predlog zakona o prepovedi proizvodnje, prodaje in uporabe glifosata v Sloveniji. Predlog so potlej ustrezno dopolnili, tako da je 6. novembra začel teči 60-dnevni rok, v katerem morajo za odločanje v državnem zboru zbrati najmanj pet tisoč podpisov volivk in volivcev. Zadnji dan zbiranja podpisov bo četrtek, 4. januarja, prihodnje leto.

Kot so zapisali predlagatelji, je glifosat sporna kemikalija, ki ogroža zdravje ljudi in naravo. Pri tem se sklicujejo tudi na razglas, s katerim je agencija IARC – agencija Svetove zdravstvene organizacije po pregledu 44 neodvisnih raziskav razglasila glifosat za verjetno rakotvorno snov, in na nekatere druge študije, ki kažejo, da glifosat povzroča pri ljudeh tudi druga obolenja in patološke spremembe. V Sloveniji je registriranih 25 sredstev z vsebnostjo glifosata, podjetje Albaugh (nekdanji Pinus Rače) pa tudi izdeluje fitofarmacevtsko sredstvo, ki vsebuje glifosat.