Ilustratorko Andrejo Peklar (na levi) je predstavila Zala Vidali iz Hiše Layer. / Foto: Igor Kavčič

Pravljičen začetek Carniole

V petek se je z odprtjem razstave ilustracij Andreje Peklar v galeriji Layerjeve hiše začel letošnji Festival Carniola. Ilustracije, ki nas popeljejo v stare čase, ki jih ni nikoli bilo.

Pravljično. Akademska slikarka in ilus­tratorka Andreja Peklar se predstav­lja z ilustracijami, ki so lani izšle v nekoliko neobičajni knjigi ljudskih pripovedk iz Tunjic in okolice z naslovom Zlati hrib. Gre za okrog devetdeset doslej povsem neznanih in po večini šele nedavno odkritih pravljic in pripovedk, ki so bile za knjigo izbrane iz narečnih rokopisov umetnostnega zgodovinarja dr. Franceta Steleta. »Čeprav tudi jaz prihajam iz Kamnika, se teh pravljic iz svojega otroštva ne spominjam, saj so časovno preveč oddaljene, Stele jih je namreč zbiral na prelomu stoletja. Tako sem večino spoznala prvič,« je povedala ilustratorka Andreja Peklar: »Gre za pravljice, ki so si jih pripovedovali odrasli in so zelo robate, mestoma tudi grobe, celo krute.«

Tudi zato je bil njen pristop k ilustriranju, Peklarjeva ima za seboj že več kot sto ilustriranih knjig, nekoliko drugačen. »Tokrat sem za ilustracije iskala tehniko, ki bi dajala vtis neke naravnosti, zemeljskosti, domačijskosti, mogoče včasih tudi realistične grobosti. Zato sem izbrala tehniko s tušem, ki ga kombiniran s kolažem in nato obdelam v računalniku.« Kot je k razstavi zapisal Mario Berdič, njene ilustracije niso zgolj »ilustrativne«, marveč skuša umetnica svoja videnja in občutenja ob literarnih vsebinah izraziti na povsem samosvoj, intimno izpovedni način, z lastnimi likovnimi vrednotami. Pri tem lahko posamezne ilustracije učinkujejo povsem avtonomno, tudi brez spremljajočega besedila. »Ker so prav­ljice namenjene odraslemu bralcu, sem pri ilustriranju lahko začutila več umetniške svobode, likovnost je bila pri tem lahko drugačna, tako barvno kot sicer.« Na vprašanje o zvestobi besedilu in hkrati tudi lastni likovni govorici, je povedala, da je pri njenem delu vselej potrebno najti pravo razmerje, v ilustracijo vdahniti svoj likovni izraz, hkrati pa v besedilu najti tiste točke, s katerimi lahko poudariš besedilo oziroma njegovo sporočilo, ali pa ga nadgradiš, ne v kvalitativnem smislu, ampak z nekim lastnim razumevanjem besedila. Knjiga pravljic je vendarle skupek besedila in ilustracij, oboje mora nekako sodelovati v sožitju.

Ilustracije so bile prvič predstavljene v okviru Poletne muzejske noči v Kamniku, tokrat jih je v galeriji Layerjeve hiše na ogled približno polovica. Kako ste se odločali, katero izmed devetdesetih pravljic boste ilustrirali? »Urednice knjige so mi pri tem pustile svobodo, s tem da sem že sama pazila, da za katerega izmed več sklopov nisem pripravila preveč ilustracij, spet za drugega manj. Sicer pa sem najprej poiskala tiste zgodbe, ki so me najbolj nagovorile, in če so se te ujele v ritem same knjige, da so zastopane vse vrste pravljic, od straš­ljivih do zgodovinskih, sem se lotila dela. Potem, ko prebereš besedilo, pa je seveda vedno bistven tisti »kavelj­ček«, na katerega se ujamem in okrog njega potem gradim ilustracijo.«

Andreja Peklar je po diplomi iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljub­ljani leta 1990 svoje ustvarjanje posvetila ilus­traciji. Ilustrira za vodilne slovenske revije za otroke, z ilustracijami pa je oplemenitila tudi več kot sto knjig od učbenikov, knjig s poljudno vsebino, do slikanic, ki so njena najljubša izrazna oblika. Ustvarila je tudi dve avtorski slikanici, Fant z rdečo kapico in Varuh. Za obe je bila tudi nagrajena. V okviru Festivala Carniola bo v Layerjevi hiši v ponedeljek, 1. septembra, ob 19. uri tudi večer pripovedovanja pravljic iz knjige Zlati hrib. Na­stopili bodo Boštjan Napo­tnik - Napo, Ivanka Učakar in Breda Podbrežnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / četrtek, 15. november 2018 / 18:07

Anglosaška šentjernejska noč

Pogled v krvavo angleško preteklost: 13. novembra leta 1002 je prišlo do »anglosaške šentjernejske noči«. Angleški kralj Neodločnež ali tudi Nebogljenec je dal pomoriti vse Vikinge, ki so živeli na...

Objavljeno na isti dan


Splošno / četrtek, 29. maj 2008 / 07:00

Vrhunski profesor mentor mladih glasbenic

V Glasbeni šoli Jesenice so v tem šolskem letu sodelovali z vrhunskim pedagogom Matijo Lorenzom.

Splošno / četrtek, 29. maj 2008 / 07:00

Od vijaka do junaka

Gornjesavski muzej je v sodelovanju s Tehničnim muzejem Slovenije v Kosovi graščini pripravil zanimivo razstavo o delu izumitelja Josefa Ressla pod naslovom Od vijaka do junaka. Na odprtju razsta...

Splošno / četrtek, 29. maj 2008 / 07:00

Srečanje pevskih zborov in malih pevskih skupin

V Gledališču Toneta Čufarja je v nedeljo, 25. maja, potekalo območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Organizator je bil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna i...

Splošno / četrtek, 29. maj 2008 / 07:00

Slikarska razstava Toneta Kavčiča

V sodelovanju DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela so v razstavnem prostoru Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku v četrtek, 8. maja, odprli razstavo likovnih del Toneta Kavčiča i...

Splošno / četrtek, 29. maj 2008 / 07:00

Koncert flavtistke Eve Zupan

Glasbena šola Jesenice je v okviru četrtkovih koncertov pripravila koncert Eve Zupan, flavtistke iz razreda profesorja Fedja Rupla. Ob klavirski spremljavi Blaža Puciharja je Eva izvedla dela The...