Temelj odnosa je komunikacija

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. november 2023 / 09:45

Pogovarjali smo se z glavnim direktorjem družbe SIJ Acroni mag. Brankom Žerdonerjem, ki je spregovoril o trajnostnem prehodu, izzivih s kadri, sodelovanju z lokalno skupnostjo in drugih aktualnih temah.

SIJ Acroni je eden vodilnih proizvajalcev nerjavne debele pločevine v Evropski uniji, vse bolj pa se uveljavlja tudi na področju elektropločevin za električna in hibridna vozila. Z več kot 1250 zaposlenimi velja za vodilnega zaposlovalca v regiji, tesno pa je povezan tudi z lokalno skupnostjo na Jesenicah. Po okvari glavnega motorja valjavskega ogrodja (t. i. blooming) v vroči valjarni so v prvih dneh oktobra ponovno zagnali vročo valjarno.

Kaj je ustavitev vroče valjarne pomenila za poslovanje družbe in zakaj je do nje sploh prišlo?

Dne 13. julija, na dan, ko smo v Sloveniji imeli po podatkih Inštituta Milana Vidmarja največje število strel, odkar jih beležijo, je prišlo do nenadnega upada napetosti na električnem omrežju, čemur je sledilo zaporedje nenormalnih obratovalnih stanj, ki so privedla do resne okvare glavnega pogonskega motorja valjavskega ogrodja. K sreči ni bil nihče poškodovan, nastala pa je velika materialna škoda, postopoma pa smo morali zaustaviti tudi proizvodnjo v drugih obratih. Kako bo dogodek vplival na poslovanje, je ta trenutek težko reči. Veliko bo odvisno tudi od dokončnega dogovora z zavarovalnico, kjer imamo zavarovano škodo za tovrstne poškodbe naprav.

Lani ste razmeram navkljub poslovanje zaključili zgodovinsko najvišje. Kakšno pa je poslovanje v letošnjem letu in kakšna so vaša pričakovanja v prihodnje?

Res je, lani smo leto izvrstno končali. Tudi sicer smo v letih 2021, 2022 in vse do junija letos beležili odlično obdobje. V tem času smo imeli več kot devetdeset tisoč evrov bruto dodane vrednosti na zaposlenega, kar je dober rezultat za slovenske razmere, pa tudi soliden v evropskem merilu. Tudi letos smo bili do konca junija nad gospodarskim načrtom in brez neljubega dogodka v vroči valjarni bi ga gotovo dosegli.

Glede pričakovanj v prihodnje ostajamo zmerni optimisti, kakšne bodo okoliščine, pa je težko napovedati. Jasno je, da bomo morali več tržnega deleža poiskati zunaj Evrope, saj so nekateri deli sveta v bistveno boljši kondiciji. Usmerili se bomo tudi v nišne panoge, kjer je več povpraševanja. Glede na to, da smo fleksibilni, se bomo čim bolj prilagodili razmeram. Precej bo odvisno tudi od tega, kako se bo Evropa odzivala na trajnostne izzive. Jeklo je material, uporaben na vseh področjih človekovega življenja, zato je trajnostni prehod na eni strani za našo industrijo lahko zahteven, na drugi strani pa ponuja tudi veliko priložnosti za t. i. zelena jekla.

Lani ste se spoprijemali z visokimi cenami energentov in drugimi negotovostmi v zunanjem okolju, zaradi česar ste zmanjšali tudi obseg proizvodnje. Kakšno je danes okolje, v katerem delujete?

Dejstvo je, da je še nedavno velik del evropskega gospodarstva temeljil na poceni plinu, ki je določal ceno električni energiji. Odkar tega poceni vira ni več, je cena električne energije skokovito narasla in je še danes na nivoju okoli 140 evrov, kar je v primerjavi z drugimi celinami izjemno visoko in povzroča, da evropsko gospodarstvo ni več konkurenčno. V primerjavi z letom 2019 tudi v družbi SIJ Acroni plačujemo trikrat dražjo elektriko. Nominalno to predstavlja enormen strošek, ki ga tudi z drugimi ukrepi ne moremo izničiti.

Kot številna druga podjetja se tudi vi spopadate s težavami pri iskanju kadrov. Kako jih boste reševali v prihodnje?

Ta trenutek bi z veseljem sprejeli vsaj dodatnih štirideset delavcev. Predvsem nam primanjkuje tehničnega kadra s srednješolsko izobrazbo. Ne glede na vse pa želimo nagovoriti čim več mladih in njihovih staršev tudi s štipendijsko politiko. Za naslednje šolsko leto smo povečali višino štipendij, ki so že sedaj med najvišjimi v regiji. Na ta način namreč skušamo motivirati mlade, da izkoristijo neobdavčen prihodek, ki prispeva k standardu dijaka oziroma družine ter na koncu daje tudi varno in stabilno zaposlitev. Ne glede na zunanjo robustnost je SIJ Acroni tehnološko napredno podjetje ter odgovoren delodajalec. Naša prioriteta so vsekakor domači kadri, zato tudi na ta način spodbujamo zanimanje mladih za tehnološke poklice.

Ob pomanjkanju domače delovne sile pa seveda poskušamo pridobivati tudi kader iz širše regije. Dobro je sprejeta pobuda Pripelji prijatelja, kjer lahko zaposleni prispevajo k zaposlovanju svojih znancev. Udeležujemo se tudi kadrovskih sejmov v BiH in Srbiji, a se tudi na tem področju gospodarstvo spreminja, tako da je ta kader danes težje nagovoriti kot v preteklosti.

Kakšne pomoči si na tem področju želite od države?

Če lahko kaj naredi pri hitrosti zaposlovanja tujcev, bo več kot dobrodošlo. Postopki trajajo predolgo, delodajalci se srečujemo s številnimi administrativnimi ovirami.

Katerih pomembnejših investicij se boste lotevali v prihodnje?

SIJ Acroni neprekinjeno vlaga v najboljšo razpoložljivo tehnologijo sredstev, za kar imajo lastniki velik posluh. V zadnjih 15 letih smo vložili 428 milijonov evrov v modernizacijo podjetja. V prihodnje pa nas čaka še zahteven paket, povezan z dekarbonizacijo. V primerjavi z drugimi evropskimi jeklarji imamo kot reciklažna jeklarna sicer zelo dobro izhodišče, po prvih ocenah pa nas čakajo še investicije v skupnem obsegu 33 milijonov evrov, ki jih moramo izpeljati do leta 2030. Do takrat namreč nameravamo ogljični odtis znižati za 51 odstotkov, kar je tudi v skladu z nacionalnim programom in Pariško konvencijo.

Osredotočeni smo predvsem na nadomeščanje plina z električno energijo, zamenjavo plina z vodikom, optimiziranje proizvodnje z naprednimi orodji in posodobitve peči in gorilne tehnike.

Že v preteklih letih smo s spremembo gorilne tehnike (t. i. kisikova tehnologija) na posameznih pečeh privarčevali tudi do štirideset odstotkov energije in s tem pridobili del odpadne toplote, ki jo bomo leta 2025 začeli uporabljati tudi za ogrevanje industrijskih hal.

Že dlje časa se omenja tudi možnost izkoriščanja odvečne toplote za daljinsko ogrevanje na Jesenicah. Kakšne so možnosti za to v podjetju SIJ Acroni?

Zagotovo potencial obstaja, saj je odpadna toplota, ki jo proizvedemo, lahko vir energije za ogrevanje mesta. Kakšen je ta potencial, pa bi lahko presodil koncesionar, ki bi prevzel odgovornost in se lotil projekta. Viri morajo biti stabilni, zanesljivi in ekonomični tako za koncesionarja kot tudi za občane. SIJ Acroni je odprt, in če se bo mesto odločilo za to možnost, bomo sodelovali v največji možni meri.

Vsako leto ste med prejemniki nagrad za najboljše inovacije. Na kakšen način spodbujate inovatorstvo?

Gre za enega izjemno pomembnih področij naše organizacijske kulture in številne nagrade niso le posledica zadnjih nekaj let, temveč kontinuiranega vlaganja v razvoj, ki sega desetletja v preteklost. Sistem je dodelan in obsega vse od iskric, idej do inovacij, ki jih implementiramo v poslovanje. Tu ne delamo razlik pri nagrajevanju, ne glede na to, ali gre za službeno dolžnost posameznika ali za idejo, ki vznikne in jo nekdo izpelje.

Sicer imamo v podjetju več kot petdeset diplomantov, magistrov in doktorjev metalurgije, tako da lahko govorimo že o možganskem trustu, primerljivem s kakšno fakulteto. Ko se to znanje združi z inovacijsko klimo in sodelovalno podjetniško kulturo, so rezultati zagotovljeni.

Tudi sicer precej pozornosti posvečate lokalnemu okolju. Kako sobivate z njim?

Temelj dobrega odnosa z lokalno skupnostjo je komunikacija, s katero se vse začne. Vzpostavili smo odzivno in sodelovalno komunikacijo. Na vsak klic se takoj odzovemo. Pred dvema letoma smo investirali v magnetno separacijo, ki nam omogoča bolj trajnostno ravnanje z odpadki in manjši ogljični odtis. Hkrati zapiramo tokokroge za industrijsko vodo in zmanjšujemo porabo pitne vode.

Sicer pa s sponzorstvi in donacijami podpiramo športne, kulturne in humanitarne dejavnosti, organiziramo dan sodelovanja z lokalno skupnostjo in pomagamo na različne druge načine. Posebno mesto ima krajevna skupnost Koroška Bela. So naši prvi sosedi, so dobro organizirani in vedno korekten sogovornik z veliko idejami.

Lotili smo se tudi nekaterih izzivov, ki niso bili povezani neposredno z nami. Tako smo lani zaprli odlagališče Javornik, ki je zgodovinsko povezano z Železarno Jesenice. Govorimo o več milijonov evrov vredni investiciji, od katere nimamo neposrednih koristi. Sodelovali smo tudi pri urejanju podvoza, zaradi katerega bo cesta na Trebež precej varnejša, kot je danes. Upam, da se občini čim prej uspe dogovoriti z državo in se projekt uresniči. Tudi v prihodnje bomo odprti in pripravljeni na sodelovanje z vsemi.