Rekonstrukcije vlade vsaj za zdaj še ne bo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 10. november 2023 / 10:12

Golob: Rekonstrukcija vlade zadnji korak

Pričakovanja, da bodo na sredinem vrhu koalicije razpravljali tudi o koreniti rekonstrukciji vlade, ki jo je pred srečanjem vodstev Gibanja Svoboda, SD in Levice omenjal predsednik vlade Robert Golob, se niso uresničila. Golob je namreč po koncu srečanja dejal, da so se pogovorili o prioritetah in večji učinkovitosti, o rekonstrukciji vlade pa da niso govorili. Kot je dejal, cilji iz koalicijske pogodbe ostajajo nespremenjeni, obenem pa se morajo hitro odzivati tudi na krizne razmere, kot so vojna v Ukrajini, energetska kriza in poplave, zato so se pogovorili o tem, kako v takih razmerah še izboljšati delovanje koalicije in vlade. Pojasnil je, da krize prispevajo tudi k temu, da morajo klasično delovanje, kot so si ga zastavili pred letom in pol, nadgraditi. Ukrepov za izboljšanje delovanja v kriznih razmerah je veliko in rekonstrukcija vlade je le eden od načinov oziroma izhod v sili, če z vsemi drugimi izboljšavami ne bi uspeli. Rekonstrukcija vlade je tako po Golobovih besedah zadnji in tudi najbolj dolgotrajen korak, ker zahteva spremembo zakona. Ob tem je še napovedal, da bodo izpraznjena ministrska mesta popolnjena v zakonskih rokih, najverjetneje do konca tega meseca. Skupaj s predsednico SD in koordinatorico Levice Tanjo Fajon in Asto Vrečko je zagotovil, da koalicija ostaja trdna in enotna.

Dars: Hajdinjak odstopil

Po poročanju medijev o domnevnem podkupovanju in kartelnem dogovarjanju pri poslu avtovleke v Družbi za avtoceste v RS (Dars) je z mesta predsednika uprave družbe odstopil Valentin Hajdinjak. Z odstopom se je v ponedeljek seznanil nadzorni svet in na čelo Darsa za pol leta začasno imenoval Davida Skornška, člana uprave, pristojnega za področje financ in računovodstva. Ob tem je predsednik nadzornega sveta Darsa Andrej Šušteršič pojasnil, da so naročili forenzično revizijo nekaterih poslov. Hajdinjak, ki kategorično zanika vpletenost v domnevne nečednosti v Darsu, je po odstopu povedal, da je družbo vodil odgovorno in zakonito, so mu pa letos večkrat namignili, da bi bilo dobro, da bi se umaknil. Ker tega ni storil, je po njegovih besedah prišlo do medijskega konstrukta. Za odstop se je odločil, ker se v razmerah, ki so nastale po zadnjih medijskih objavah, ni dalo več delati, je še dejal. »Menjava je bila nenavadna. Če predsednik nadzornega sveta na seji komisije DZ za nadzor javnih financ reče, da upravi zaupa in da uprava dela dobro, potem pa se to čez noč spremeni ... To me čudi,« je tudi poudaril. Šušteršič je navedbe Hajdinjaka, da je bil njegov odstop posledica izsiljevanja, zavrnil. Kot je dejal, bi sicer Hajdinjaka krivdno razrešili, odločitev pa so sprejeli izključno na podlagi dejstev. Kot je pojasnil, bi moral Hajdinjak, ko je prejel klic direktorja ene od gospodarskih družb v Ljubljani, da mu nekdo ponuja petodstotno provizijo, ukrepati takoj ter s tem seznaniti vse člane uprave in nadzornega sveta, a jih ni.

Sindikati zahtevajo nadaljevanje pogajanj

V pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so v sredo na »protestni novinarski konferenci« zahtevali takojšnje nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Kot so poudarili, so razlogi za zastoj v pogajanjih izključno na vladni strani. Če premika v pogajanjih ne bo, bodo decembra svoje aktivnosti stopnjevali, so napovedali. Počivavšek je pojasnil, da je pred letom dni vlada s sindikati podpisala dogovor, da bo zaključila pogajanja do konca junija 2023. Pogajanja so se po njegovih navedbah »znašla v mrtvem teku« še pred odstopom Sanje Ajanovič Hovnik z mesta ministrice za javno upravo, po odstopu pa so se praktično v celoti ustavila. Med zahtevami sindikatov so uskladitev vrednosti plačnih razredov z višino inflacije v letu 2023 z marcem prihodnje leto, odprava plačnih nesorazmerij s povišanjem uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 in da se nov plačni sistem, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, v celoti implementira najpozneje do 30. junija 2025. Generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar pa nasprotno pravi, da so razlogi za prekinitev pogajanj na strani sindikatov, ki so v pogajanjih postavili ultimat, da se pogajanj ne bodo udeleževali, dokler ne bo umaknjen člen v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, ki določa, da se v letu 2024 plače v javnem sektorju ne bodo uskladile. Prenova plačnega sistema javnega sektorja je sicer tako v interesu sindikatov kot vlade, je poudaril.