Preglja, oče pisatelj in sin slikar
V letu 2023 mineva 140 let od rojstva pisatelja Ivana Preglja in 110 let, odkar se je v Kranju rodil slikar Marij Pregelj. Na Domoznanskem oddelku Mestne knjižnice Kranj so v ta namen pripravili prvo skupno razstavo o dveh pomembnih slovenskih umetnikih, njena avtorica pa je Petra Puhar.
V gorenjskih splošnih knjižnicah v okviru domoznanskega septembra vsako leto pripravijo različne prireditve in razstave, s katerimi opozarjajo na svoje bogate zbirke gradiva o gorenjskih krajih in ljudeh. V Mestni knjižnici Kranj so tako lani ob tem času počastili petdesetletnico Globusa, v katerem je od leta 2011 knjižnica, s tokratno razstavo, že peto v zadnjih prav toliko letih, pa avtorica, knjižničarka Petra Puhar, opozarja na dva pomembna slovenska umetnika, očeta in sina, pisatelja Ivana in slikarja Marija Preglja, pri čemer gre poseben poudarek njunemu življenju v Kranju, saj so tu Pregljevi prebivali 12 let. To je sploh prva skupna razstava o obeh umetnikih.
Razstava Ivan in Marij Pregelj v Kranju, ki so jo odprli konec prvega jesenskega meseca in bo na ogled še ves november, je tako osrednji domoznanski razstavni projekt v kranjski knjižnici. V letošnjem letu namreč mineva 140 let od rojstva pisatelja Ivana Preglja in 110 let, odkar se je v Kranju rodil slikar Marij Pregelj.
»Oba velikana literarne oziroma likovne umetnosti si zaslužita pomembnejše mesto v zavesti meščanov Kranja in krajevni zgodovini, saj sta vendarle del svojega življenja preživela tudi v našem mestu,« je prepričana Petra Puhar, ki se je zato lotila širše raziskave o obeh umetnikih. »Raziskave sem se lotila klasično knjižničarsko, najprej sem preverila, kaj vse imamo v matični hiši, izkoristila sem dostop do množice gradiva na bibliografskem portalu Cobiss ter se v nadaljevanju povezala z Moderno galerijo, Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU, pa tudi z Gorenjskim muzejem, NUK in še kom,« pove avtorica, ki je ob besedilnem delu za razstavo pripravila tudi bogat slikovni material.
Zanimiva družina Pregelj
Razstava v spodnji avli Mestne knjižnice Kranj ima tri dele, tri otoke z razstavnimi panoji. Eden je posvečen življenju in delu očeta, pisatelja Ivana Preglja, ki je med letoma 1912 in 1924 na kranjski gimnaziji poučeval slovenščino, nemščino in tudi petje. Menda je v prostem času prehodil celo Gorenjsko.
Drugi razstavni otoček predstavlja sina, slikarja Marija Preglja, ki je bil kot eden šestih otrok (dva sta umrla že zelo zgodaj) rojen v Kranju leta 1913 in je tu preživel prva leta svojega otroštva.
Tretji del razstave obravnava njuno in življenje celotne družine Pregelj v njihovem kranjskem obdobju. Prav slednje je avtorici ponudilo nekaj presenečenj. »Pregljevi so živeli v stavbi, v kateri je bila do leta 2011 študijska knjižnica, namreč v dvorcu škofa Jerneja Vidmarja. Dvorec so zato v preteklosti imenovali kar škofija. Ugotovila pa sem tudi, da sta si bila prav Ivan in Marij nekako najbližja. Hkrati velja dodati, da so starši otrokom veliko dali tudi v intelektualnem smislu,« pove raziskovalka obeh Pregljev in dodaja, da je o odnosih v družini Pregelj, v nekaterih odlomkih tudi o obdobju, ko je ta bivala v Kranju, veliko izvedela iz knjige Moj oče, v kateri spomine nanj opisuje najmlajša hči Bazilija, ki je postala prva slovenska psihiatrinja za otroke.
V vitrinah so predstavljena tudi nekatera knjižna dela, med njimi najbolj znan roman Tolminci, Matkova Tina in Mlada Breda. Razstavo je na pregleden in likovno učinkovit način oblikovala Alja Herlah, prav tako tudi katalog k razstavi, kjer sta širše opisana oba Preglja, 12 let tudi Kranjčana.