Zgodbe iz Kanalske doline
Po desetletjih prizadevanj je v začetku novembra postala slovenščina obvezen predmet v osnovnih šolah v Kanalski dolini. To je mali čudež, pravijo Slovenci v Italiji. Je rezultat sodelovanja urada za šolstvo v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter slovenskega ministrstva za šolstvo, ki je za začetek zagotovilo dve učiteljici slovenščine in bo pri tem tudi finančno pomagalo.
Na letošnjih 21. Primorskih dnevih na Koroškem so v Mohorjevi hiši v Celovcu predstavili štiri nove knjige, povezane s Slovenci v Kanalski dolini v Italiji.
Prvo z naslovom Kanalska saga je predstavil Rafko Dolhar, v Trbižu rojeni zdravnik, ki živi v Trstu. V knjigi piše o svojem očetu dr. Alojziju Dolharju, zdravniku v Trbižu in zavednem Slovencu. Rojen je bil leta 1902, umrl pa je leta 1969, ko se je smrtno ponesrečil pod Mojstrovko. Bil je namreč navdušen gornik. Po očetu in materi ima gorenjske korenine. Oče je bil iz Predoselj, mama pa iz Britofa. Njegov sin Rafko piše o življenju svojega očeta, predvsem pa o letih od 1928 do 1954, ko je bil kot zaveden Slovenec sumljiv in ga je italijanska policija stalno nadzirala. »Ko so nehali zasledovati očeta, sem postal sumljiv jaz,« je povedal Rafko Dolhar na predstavitvi knjige v Celovcu.
S Svetimi Višarjami v srcu je naslov knjige o kanalskem rojaku profesorju Martinu Krannerju, ki jo je napisala urednica Založbe Mladika iz Trsta Erika Jazbar. Martin Kranner je bil rojen v Žabnicah v Kanalski dolini, od koder je pred italijanskim nasiljem zbežal v Jugoslavijo, ki pa jo je zaradi političnih razlogov zapustil.
Rudi Bartaloth iz Slovenskega kulturnega središča Planika Kanalska dolina je predstavil trijezično knjigo Recepti za italijansko, tirolsko in dunajsko kuhinjo. Knjiga, ki je bila v izvirniku napisana v slovenščini, je dokaz sobivanja treh jezikov v dolini. Recepte je po nareku šolskih sester na kuharskih tečajih v Kanalski dolini leta 1936 zapisala Rosalia Zelloth. Šolske sestre so prišle v Kanalsko dolino iz Trsta in po domovih te doline pustile neizbrisen pečat. Na njihove tečaje so prihajale tudi dekleta in žene, ki niso znale slovensko, pa so se na njih zbližale s tem jezikom.
Milan Piko, sodelavec Krščanske kulturne zveze v Celovcu, pa je govoril o knjigi z naslovom Bakreni lonec. Knjiga je kulinarični sprehod po Ratečah, Kanalski in Ziljski dolini, ki imajo glede kulture in tradicije veliko skupnega. Je kot romar, ki po Višarski poti potuje po teh krajih, bakreni kuhinjski lonec pa povezuje jedi, ki se v teh krajih jedo skozi vse leto.