Bilo je nekoč za danes
V nedeljo se je v dvorani Doma krajanov Šenčur na prireditvi Bilo je nekoč predstavila folklorna skupina Folklornega društva Šenčur. Na letošnji nastop so povabili folklorno skupino Kulturnega društva Kal nad Kanalom. Plesalke in plesalci v zrelih letih so navdušili z dobro pripravljenimi koreografijami in ljudsko pesmijo ter občinstvo popeljali v nekdanje čase.
V dneh, ko narava živi najbolj polno jesensko življenje, je nedeljsko pozno popoldne ravno pravi čas za kakšen zanimiv dogodek ljubiteljske kulture in z njim postavljanje pike na i iztekajočemu se tednu. Da je pogled nazaj na stare čase, na tradicijo ljudskih plesov in petja, stare šege in navade z nastopom folklorne skupine kot nalašč za to, so lahko pritrdili obiskovalci folklornega večera, ki sta ga pripravili folklorna skupina Folklornega društva Šenčur z gostujočo folklorno skupino Kulturnega društva Kal nad Kanalom.
»Ne maram Gorjanca, k' 'ma lajb'č rdeč ...« smo v prvi predstavitvi domačih folkloristov slišali z odra Doma krajanov Šenčur. Folklorna skupina tu deluje od leta 2009. Spomladi 2009 je bila izvedena anketa o interesu šenčurskih občanov za folklorno dejavnost in pri folklori so želeli plesati občani, stari od pet pa do sedemdeset let. Na podlagi prijav se je zbrala skupina članov, starejših od petdeset let, in organizirala Folklorno društvo Šenčur. Septembra so začeli vaditi, februarja naslednje leto pa so se na območnem srečanju folklornih skupin v Predosljah že prvič predstavili javnosti. Ker še niso imeli svojih oblačil, so nastopali kar v oblačilih današnjega časa.
Od takrat se je marsikaj spremenilo, plesalke in plesalci imajo seveda primerna oblačila in obutev, kakopak so si dodali tudi 15 let, a prav toliko izkušenj in folklornega znanja, ki jim ga vsa ta leta predaja dolgoletni zapriseženi folklorist Aleksander Sašo Zupan. V uvodu so se predstavili s koreografijo, ki ima naslov Krompir, kar je primerno za kraj, ki je znan po pridelovalcih krompirja in ima tudi spomenik Mariji Tereziji in temu nadvse hranljivemu gomolju, ki so mu menda nekoč rekli tudi zemeljsko jabolko ali podzemeljski kostanj, kot smo izvedeli v nastopu. Zanj sta po predlogu Mirka Ramovša odrsko priredbo pripravila Staša Pavlič in Aleksander S. Zupan, pevsko je skupino pripravila Simona Kralj, glasbena priredba pa je delo Damjane Praprotnik.
Od Šenčurja do Kala nad Kanalom
Seveda je za vsak ples potrebna tudi glasbena spremljava, godčevsko skupino sta tokrat tvorila harmonikar Jože Ješe in kontrabasist Žan Eržen, ki se jima je v kasnejših koreografijah na violini pridružila še Ema Koplan. V nadaljevanju so šenčurski folkloristi pripravili še en zanimiv ples, imenovan Bergl tanc. Napovedovalka Slavica Bučan, ki je ob vsaki koreografiji predstavila, kakšne plese bomo videli in za kakšen običaj gre, je poudarila, da se v tem plesu vidi, kako bodo folkloristi še vedno živahni leta 2050, če bodo pili »eko šenčurjanko« – zdravo in čisto šenčursko vodo. Plesalke in plesalci so na oder prišli s palicami in seveda, kot se šika, odplesali svoje.
V nadaljevanju se je predstavila tudi folklorna skupina KD Kal nad Kanalom, ki je bila spomladi 2011 ustanovljena z namenom, da združuje ljudi, ki jih preteklost navdihuje s spodbudo in zavzetostjo, da prihodnost ne bi bila oropana lepih vrednot in bistva žive dediščine. V njej prav tako v večjem delu nastopajo plesalke in plesalci v tretjem življenjskem obdobju. Med drugim so zaplesali tudi že v predsedniški palači, državnem zboru in celo v evropskem parlamentu.
V replikah kalskih »tahmašnih gvantov« folklorniki poustvarjajo oblačilni videz domačinov s konca 19. in začetka 20. stoletja. Tokrat so predstavili koreografijo Na Kalskem brjarju, v katerem je predstavljenih kar sedem plesov, kot so cotiš, oberštajer, sedem šritov, špicpolka, mazurka in potresavka, ob slednjem pa ne manjka tudi petja. V nadaljevanju so domačini zaplesali še koreografijo dr. Tomaža Simetingerja Stopinje za obzorjem časa s plesi iz druge polovice 18. stoletja in kasneje. Zaplesali so tako valček v počasnejšem tempu z njim tudi različne plesne figure, sledile so pa tudi različne oblike polke in zaključek s priljubljeno koreografijo s plesom kovtre šivat.
Gostujoča skupina iz Kala nad Kanalom je predstavila še koreografijo Binkoštni ponedeljek na Banjščicah, skupina FD Šenčur pa je večer zaključila s tako imenovano potowčko in priljubljenim plesom šotiš. Občinstvo pa ob prijetnem folklornem večeru zagotovo ni pozabilo tiste Sem dekl'ca mlada vesela, ki so jo šenčurske folkloristke zapele v Bergl tancu.