Bojna linija

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / sreda, 25. oktober 2023 / 14:24

Monte Malvuerich Alto (1899 m n. m.) in Monte Malvuerich Basso (1813 m n. m.) – Dr. Viktor Vovk Monte Malvuerich v svojem prispevku Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah imenuje Mali vrh. Italijansko ime zraven doda še Zgornji in Spodnji. Vrh s predorom, kjer je potekala vojna linija.

Današnja tura nas bo peljala na manj znani vrh nad prelazom Mokrine / Nass­feld. Večino teh vrhov smo že obiskali, od visokih nam je eden še ostal. Tokrat bomo obiskali dva malce nižja, a ponekod tehnično zahtevnejša vrhova, sploh če se bomo nanju podali po spodjem opisu. Tehnično zahtevni del pri vzponu lahko tudi izpustimo, a to pomeni, da gremo po poti našega sestopa tako gor kot tudi dol. Naša cilja sta Monte Malvuerich Alto in Monte Malvuerich Basso, ki sta nekdaj predstavljala del bojne linije tirol­ske fronte.

Zapeljemo se skozi Zgornjesavsko dolino do Rateč, od koder nadaljujemo skozi Trbiž do Tablje / Ponntebe. Zavijemo desno in se začnemo po ožji cesti vzpenjati na Mokrine / Passo di Pramollo / Nassfeld. Malce pod prelazom je na ostrem desnem ovinku na levi opuščena vojašnica, kjer je tudi manjše parkirišče. To je naše izhodišče.

Na parkirišču se usmerimo na makadamsko, gozdno cesto, ki je za promet zaprta. Tej cesti sledimo približno 15 minut, ko pridemo do prostrane planine, kjer je na desni Baita Winkel (1470 m n. m.). Smerokaz nas usmeri levo, v smeri Malvuericha in Rosskofel Ostgrata oz. Konjskega špika, vzhodni greben. Prečimo mostiček in se začnemo zložno, v okljukih, kot bi hodili po mulatjeri, vzpenjati proti grebenu. Ko dosežemo razpotje od sedla Sella della Pridolla, na katerem je smerokaz levoza Malvuerich, desno za Rosskofel, zavijemo levo. V začetnem delu se pot zmerno vzpenja, preči skalne predele in se povzpne na greben, s katerega se odpre lep pogled na južno stran. Pot je sem in tja izpostavljena. Prečenje južnih pobočij se konča pred vstopom v strmo grapo, po kateri se povzpnemo na severno stran grebena. Ta del poti je precej bolj izpostavljen. Na ozki stezi, označeni z rdeče-modrimi markacijami, ki označujejo t. i. Alta via Pontebbana, je tudi precej kamenja. Pot je ponekod krušljiva, tudi blatna in povsem neprimerna oz. nevarna po dežju, saj lahko hitro pride do neljubega zdrsa. Strma pot nas ponovno pripelje na južna pobočja gore, od koder se po skoraj travnatem grebenu povzpnemo do vrha, ki ga označuje velik zvonec, ki ga krasijo še budistične zastavice. Z vrha se odpre čudovit razgled na Visoke ture v Avstriji, na Julijske Alpe, tako vzhodne kot zahodne, ter na Karnijske Alpe. V naši neposredni bližini so Konjski špik, Veliki Koritnik, Krniške skale, malce so oddaljeni Monte Cavallo pa Zuc dal Bor, Glerijske špice itd.

Ko stojimo na Malvuerich Alto, predlagam, da obiščemo še nižjega brata, Malvuerich Bassa. Sledimo ponekod precej ozki grebenski stezi. Vmes izgubimo nekaj nadmorske višine po skrotastem in krušljivem predelu. Strogo se držimo grebena in se na koncu povzpnemo še na Monte Malvuerich Basso, 1813 m n. m., ki je precej nižji od svojega brata, a nanj ponudi lep razgled. Delček poti se vrnemo po poti vzpona, nato pa zavijemo levo navzdol, na običajno, markirano pot, ki nas po nekdanji vojaški mulatjeri razgledno in atraktivno pripelje nazaj na sedlo, kjer smo pred nekaj urami zavili levo proti Malvuerich Altu.

Po okljukih se lepo zložno spuščamo proti planini Baita Winkel in nato do parkirišča pri opuščeni nekdanji vojašnici.

Nadmorska višina: maks. 1899 m
Višinska razlika: 550 m
Trajanje: 4–5 ur
Zahtevnost: 4 / 5