Sonček praznuje (2)

Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije letos praznuje štirideset let delovanja. Kot smo že pisali, so jubilej počastili s kulturnim programom ter podelitvijo zlatih znakov in priznanj. Dogodek je potekal na predvečer svetovnega dne cerebralne paralize.

Za vključujočo družbo

V poslanici so zapisali, da je eden njihovih pomembnejših ciljev »spodbujanje skupnosti, da bi bila do ljudi s cerebralno paralizo kot eno izmed oblik invalidnosti bolj vključujoča. Pomemben način, kako si prizadevati za takšno družbo, je informiranje ljudi o invalidnosti in o pomenu zagotavljanja dejanske enakopravnosti oseb z invalidnostjo v družbi«. V Zvezi Sonček se zavzemajo za vključujočo družbo, v kateri bodo vse družine z otroki s cerebralno paralizo in drugimi oviranostmi deležne ustrezne podpore in pomoči, vsi otroci imeli možnost obiskovati isti vrtec, vsi učenci hodili v skupno osnovno šolo v domačem kraju, vsi odrasli lahko uresničevali svoje potenciale v poklicnem življenju ter živeli neodvisno in samostojno po lastni izbiri, zavzemajo se za polnopravno vključenost odraslih z vsemi državljanskimi pravicami, vključno z volilno pravico, in za dostopnost okolja in storitev za vsakogar. »Čas je torej, da se Slovenija začne preusmerjati od zastarelega medicinskega k socialnemu modelu invalidnosti, ki poudarja odnos družbe do oseb z invalidnostjo in posameznika postavlja v središče odločanja pri sprejemanju odločitev, ki ga zadevajo,« poudarjajo.

Konferenca z naslovom Ena šola za vse

Ker želijo prispevati k družbeni razpravi o sistemu vzgoje in izobraževanja, ki bo dejansko vključujoč za otroke s posebnimi potrebami, so zasnovali konferenco z naslovom Ena šola za vse. V sredo je potekala v Mariboru. Predstaviti so želeli stanje na tem področju v Sloveniji in dobre prakse v evropskih državah ter oblikovati predloge za pristojno ministrstvo in Vlado RS, da vključita koncept Ene šole za vse v nastajajoč nacionalni program vzgoje in izobraževanja ter novo belo knjigo, da uvedeta vzgoja in izobraževanje brez segregacije. Za to bi bilo treba spremeniti celoten slovenski šolski sistem. Kot poudarja dr. Jasna Murgel, predsednica Zveze Sonček, za otroke s posebnimi potrebami, ki niso vključeni v redne oddelke v vrtcih ali so v šolah s prilagojenim programom, ta izključenost pomeni tudi tlakovanje poti za nadaljnje izključevanje.

V Zvezi poudarjajo, da je vse preveč oseb vključenih tudi v segregirane oblike dela in zaposlovanja. »Če so bile pred desetletji zaposlitve v invalidskih podjetjih in vključevanje in delo v varstveno-delovnih centrih ena izmed dobrih oblik vključevanja oseb z invalidnostjo v delo in skupnost, so to danes zastarele oblike ločenega zaposlovanja. Vključujoča družba in država bi morali v običajnih delovnih okoljih najti možnosti za opravljanje tistega dela, ki ga posameznik, ki želi delati, lahko opravlja. Če ne zmore ali želi delati, pa bi moral imeti možnost vključevanja v skupnostne dnevne centre, kjer bi se lahko socialno vključeval in družil in bi pri tem imel zagotovljeno pomoč in podporo pri tistih opravilih, kjer pomoč potrebuje,« navajajo in dodajajo še, da mora država zagotoviti odraslim osebam dostojne nastanitvene oblike in stanovanjske kapacitete za življenje v skupnosti ter podporne storitve, da je tako življenje v skupnosti mogoče.

Sonček tudi v Kranju

V Sonček – V Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije se združujejo regijska društva za cerebralno paralizo. Eno izmed njih je Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo Sonček, ki je tudi eden izmed ustanoviteljev Zveze. (Se nadaljuje)