Ob zaključku so pripravili okroglo mizo s tujejezičnimi gosti, ki živijo v Sloveniji. / Foto: arhiv šole

Jezikovna tržnica

Ob evropskem dnevu jezikov so na Osnovni šoli Gorje pripravili kulturni dan, ki so ga poimenovali Jezikovna tržnica. Gostili so tujejezične govorce, ki živijo v Sloveniji.

Ob dnevu evropskih jezikov so se učenci od 6. do 9. razreda spoznavali s tujimi jeziki. Na šoli so v okviru Jezikovne tržnice gostili tujejezične govorce, ki živijo v Sloveniji. »Nekateri v naši domovini živijo že dalj časa, drugi pa so k nam prišli za krajši čas,« je pojasnila učiteljica Tina Sušnik. Njihovemu povabilu so se odzvali Američan, Nizozemca, Kitajec, Grkinji in Sirijec. Učencem so predstavili vsak svoj materni jezik, kulturo in zgodovino rojstne domovine. Obenem so pojasnili bistvene razlike življenjskega sloga v matični domovini in v Sloveniji.

Učenje tujih jezikov neizogibno

Učenci so se naučili nekaj besed in fraz v grščini, kitajščini, arabščini in nizozemščini, v pogovoru z Američanom pa so uporabili oziroma pokazali svoje znanje angleščine, ki ga pridobivajo v šoli. »Dandanes je učenje tujih jezikov neizogibno. Brez tega skorajda ni mogoče komunicirati s svetom,« je poudarila Sušnikova in dodala, da so gosti ob zaključku kulturnega dneva na okrogli mizi povedali, da jim je v Sloveniji lepo. »Navdušeni so nad naravnimi lepotami, zelenjem, svežim zrakom in miroljubnostjo. Predvsem so poudarili, da se v Sloveniji počutijo varne.«

Učenko Nežo L. je navdušil Sirijec. »Predvsem zato, ker že tako lepo govori slovensko, čeprav v Sloveniji ni prav dolgo,« je dejala. Učenka Maja T. pa je z zanimanjem prisluhnila kitajščini in zgodbam Kitajske. »Imajo slikovno pisavo. Presenečena sem bila, da tam nimajo bankovcev in kartic, ampak vse plačujejo s pomočjo telefona.«

Jezikovne delavnice

Nekaj dni pred Jezikovno tržnico je učence, ki se udeležujejo Ustvarjalnice in izbirnega predmeta nemščine, obiskala tudi Katja Bradač z Goethejevega inštituta v Ljubljani. Učenci so skupaj z njo na jezikovni delavnici spoznali poimenovanja nekaterih nemških mest in nemške fraze, ki so jih poskušali povezati s sliko in pokazati s pantomimo. Na ta način so dobili zabaven vpogled v tuji jezik, ki jim bo v prihodnosti zagotovo koristil.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 26. september 2012 / 07:00

V ajdovi moki ugotovili prisotnost alkaloidov

Ljubljana - Inšpekcija za kakovost živil je v okviru uradnega nadzora vzela vzorec ajdove moke iz Mlina Korošec, d. o. o., Zabovci, pri tem pa so rezultati analize, izvedene v Zavodu za zd...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...