Umetna inteligenca ni le ChatGPT
Umetna inteligenca ni več zgolj znanstvena fantastika. Postaja trden del naše resničnosti, ki preoblikuje naše vsakdanje izkušnje in odpira vrata neskončnim možnostim. O priložnostih in pasteh uporabe metod umetne inteligence sta v okviru dogodka, ki ga je pripravila Mestna knjižnica Kranj v sodelovanju z zavodom Znanost na cesti, spregovorila dr. Martin Žnidaršič in Lenart J. Kučić.
»ChatGPT je bil zagotovo prelomnica v razvoju jezikovnih modelov. Ti so seveda obstajali že prej, ampak ta je res velik, temelji na ogromnih količinah podatkov in ima vgrajen sistem popravljanja napak, kar pomeni, da se tudi sproti uči, kaj so dobri in primerni odgovori. Po drugi strani pa je navdušil javnost zaradi svoje proste dostopnosti.«
Kranj – »Umetna inteligenca se ukvarja s sistemi, ki počnejo aktivnosti, ki jih tipično pripisujemo človeški inteligenci, in to na načine, kot to počnemo ljudje ali pa neki racionalni agenti,« je uvodoma pojasnil Martin Žnidaršič iz Odseka za tehnologije znanja Instituta Jožef Stefan, ki se primarno ukvarja s strojnim učenjem in odločitvenim modeliranjem. Kot je razložil, umetna inteligenca obsega različna področja, kot so sistemi za zajem znanja, procesiranje naravnega jezika, sistemi za logično sklepanje, ekspertni sistemi, ki imajo svoje metodologije in algoritme, med drugim tudi strojno učenje. »Strojno učenje pa je postopek, ki se določenih pravil in zakonitosti poskuša naučiti iz podatkov. V bistvu poskuša zgraditi model, ki ga potem lahko uporabimo za različne stvari. Na podlagi spremenljivk nam lahko prinese vpogled v podatke ali pa ga uporabimo za napovedovanje,« je razložil Žnidaršič.
ChatGPT presenetil raziskovalce
Tema, ki se ji v trenutnem času hitre rasti jezikovnih orodij govorca nista mogla izogniti, je vsekakor ChatGPT. To je napreden jezikovni model, ki ga je razvilo podjetje OpenAI in je sposoben razumeti naravni jezik in odgovarjati na vprašanja ter izvajati pogovore s človekom na način, ki simulira človeško razumevanje. »ChatGPT je bil zagotovo prelomnica v razvoju jezikovnih modelov. Ti so seveda obstajali že prej, ampak ta je res velik, temelji na ogromnih količinah podatkov in ima vgrajen sistem popravljanja napak, kar pomeni, da se tudi sproti uči, kaj so dobri in primerni odgovori. Po drugi strani pa je navdušil javnost zaradi svoje proste dostopnosti,« je pojasnil Žnidaršič in poudaril, da pa je ChatGPT vseeno presenetil tudi raziskovalce, in sicer v tem smislu, kako malo napak naredi. Kot je povedal, se ob uporabi omenjenega jezikovnega modela človek počuti nagovorjenega zaradi dejstva, da za svoje odgovore uporablja besedila, ki so jih napisali ljudje. »Ugiba verjetnost naslednje besede in logično je, da je vse skupaj videti zelo človeško, če so avtorji podatkov, iz katerih črpa, ljudje,« je še dejal in ob tem poudaril, da napake, ki jih dela ChatGPT, temeljijo na dejstvu, da modelu zastavimo vprašanje s področja, ki mu ni dovolj znano oziroma o katerem nima dovolj podatkov. Kučić se je ob tem pošalil, da je ChatGPT podoben študentom, ki na izpitu ne vedo vsega in se potem poskušajo izmuzniti odgovoru, s čimer se je strinjal tudi Žnidaršič. »Da, podobno kot študent. Če o neki stvari ne ve dosti, pa potem pove nekaj drugega,« je dejal v smehu.
Področje ambientalne inteligence
Vseeno pa je strojno učenje veliko več kot le ChatGPT. »Uporabnih je še cela vrsta drugih stvari, sploh v industriji. Od napovedovanja o tem, kaj bodo ljudje nakupovali, s katerim se pravzaprav srečujemo vsak dan, ko svoje kartice s popusti uveljavljamo pri blagajnah, do prepoznavanja izdelkov, ki niso primerni za nadaljnjo rabo. Teh uporab je precej in potencial je strašansko velik,« je pojasnil Žnidaršič. Pogovor je nanesel tudi na enega od sistemov ambientalne inteligence za pomoč ljudem, ki so se mu v zadnjem času posvečali slovenski raziskovalci. »Gre za področje, ki se ukvarja s tem, kako narediti sisteme, ki bi pomagali in nekako pametno reagirali na dogajanje v domačem okolju. Sistemi, ki bi zaznavali, kaj človek počne, in se odzvali, če bi bilo treba oziroma če si človek to želi,« je obrazložil Žnidaršič. Kot je povedal, so se v zadnjem času veliko ukvarjali s projektom, kjer so poskušali narediti sistem, ki bi ljudem sugeriral, kako naj ohranjajo kakovost življenja. »Opazovali smo mobilnost, predvsem ali so zmožni hoditi po stopnicah, stati brez opore in sesti oziroma vstati. Testirali smo, ali se te stvari da zaznavati, ideja pa je bila, da bi sistem, če bi opazil, da je človek začel težje vstajati, sugeriral določene zadeve. Sodelovali smo s Sočo, kjer pa jih je zanimalo predvsem, kako bi te zaznave lahko aplicirali na osebe, ki potrebujejo rehabilitacijo. Da bi sistem na primer zaznal, kdaj oseba narobe izvaja vaje.« Področje umetne inteligence zares ponuja različne potenciale, ki pa jih bo treba v prihodnosti še bolje raziskati.