Ex-tempore vse kvalitetnejši
Prejšnji teden so podelili nagrade osmega Mednarodnega slikarskega ex-tempora Bled.
Bled – V prvem tednu oktobra je na Bledu potekal osmi Mednarodni slikarski ex-tempore Bled. Vsako leto ga organizira slikarsko društvo Atelje Bled pod vodstvom predsednice Zore Završnik Črnologar. Letos je kar 67 likovnic in likovnikov oddalo 73 del, ustvarjali pa so v štirih kategorijah: Voda, Podoba raja, Rikli in Prosta tema. »Navdušena sem, da so likovniki in likovnice letos prišli na ex-tempore v takem številu. K nam prihajajo iz vse Slovenije, nekateri izmed njih so se našega ex-tempora udeležili že večkrat. Zlasti pa sem vesela, da je tokrat na njem sodelovalo kar 11 mladih umetnikov,« je povedala Zora Završnik Črnologar.
Strokovna žirija v sestavi Zoran Poznič, Lucijan Bratuš in Ana Marija Kunstelj je podelila osem nagrad, letošnja prejemnica velike nagrade (grand prix) Bleda 2023 pa je za sliko z naslovom Sleeping Beauty 2023 ilustratorka Natalia Berezina. »Ta nagrada je zame zelo pomembna. Nisem je pričakovala, saj sem se zaradi obilice dela – ravno ilustriram knjigo – ex-tempora udeležila v zadnjem hipu. Razmišljala sem o tem, kako vidim Bled. Ne bi hotela prikazati kakšne klasične idile. Želela sem dodati delček svoje domišljije in tako naslikala to pravljico,« je med drugim povedala prvonagrajenka.
Podeljenih je bilo še sedem nagrad, prejeli pa so jih: Tina Kraljič za delo Barve vtisov (nagrada mlademu avtorju do 35 let), Vianney Lefebvre za delo Met Gloren 6 (posebno priznanje žirije, Prosta tema), Rowena Božič za delo Voda/skrivnost (kategorija Voda), Vinko Bogataj za delo Ko zastane dih (Podoba raja), Patricija Pirc za delo Portret Rikli (Rikli), Janez Ovsec za sliko Pokljuški gozdovi (Prosta tema), nagrado Melite Vovk za ilustracijo pa je prejela Katja Sladič za delo Potopljeno – izgubljeno.
Kot je povedal predsednik strokovne žirije, kipar Zoran Poznič, je imela ta letos, čeprav je prispelo več del kot lani, precej lažje delo. Predvsem zato, ker je del prispelih slik izstopal iz te množice in jih je bilo zelo lahko prepoznati. »Tudi preskok na za stopnico višjo kvaliteto govori o tem, da blejski ex-tempore vsako leto napreduje, se razvija in da na njem vsako leto sodeluje tudi več kvalitetnih avtorjev. Letos imamo nekakšno celoto ljubiteljske likovne kulture v Sloveniji. Od drobnih, boječih, če lahko tako rečem, poskusov ustvarjati, se sploh pokazati navzven do povsem profesionalnih, umetniških stvaritev.« Dela so v Festivalni dvorani na ogled le še danes.