Hrana in revščina

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Slovenija / torek, 17. oktober 2023 / 10:42

Včeraj je bil svetovni dan hrane, danes pa je mednarodni dan boja proti revščini. Čeprav zgolj naključje, ni prav nič narobe, da sta ta dneva tako skupaj. Ljudje, ki živijo v revščini, se soočajo s pomanjkanjem hrane pa tudi drugih dobrin in storitev, ki pritičejo dostojnemu življenju. Čeprav je po podatkih statističnega urada stopnja tveganja revščine v Sloveniji med najnižjimi v EU, pa je bilo tveganju revščine lani vseeno izpostavljenih dobrih 12 odstotkov ali 251 tisoč prebivalcev Slovenije. Njihovi dohodki na odraslega člana gospodinjstva so bili pod pragom tveganja revščine oz. 827 evri na mesec, sicer pa naj bi bilo pri nas resno materialno in socialno prikrajšanih oseb okoli 29 tisoč.

Letošnji svetovni dan hrane je v ospredje postavil vodo in je pod sloganom »Voda je življenje, voda je hrana. Nikogar ne puščamo ob strani« pozval k spoštljivemu ravnanju z njo. Kar 2,4 milijarde ljudi živi v državah s pomanjkanjem vode. Brez nje ne bi bilo hrane in tudi ne življenja. Ob naraščanju svetovnega prebivalstva (do leta 2050 naj bi nas bilo več kot devet milijard) vprašanje preprečevanja lakote še nikoli ni bilo bolj aktualno, se zavedajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Opozorili, da bo za učinkovito soočanje z izzivi, povezanimi z vodo, treba zagotoviti učinkovito porabo vode v kmetijstvu, najti načine za ponovno uporabo odpadne vode, zaščititi vode in vodne prehrambne sisteme ter zagotoviti dostopno hrano za vsakogar.

Svetovni dan hrane sicer poudarja, da ta ni privilegij, pač pa pravica vsakega posameznika. A v praksi ni tako. Ne le v revnejših državah, tudi med nami so taki, ki hrane nimajo v izobilju ali pa lahko o kakovostni le sanjajo. Ob tem zbode podatek, da je lani v slovenskih gospodinjstvih nastalo okoli 70 tisoč ton odpadne hrane, kar pomeni, da je štiričlanska družina zavrgla v povprečju 133 kilogramov hrane. Z okoljskega vidika je to nepotreben odpadek, ki bi se mu s skrbnejšim načrtovanjem obrokov lahko izognili oz. ga vsaj zmanjšali. Problematika je pereča in tako v zadnjih letih zaznamujemo tudi dan brez zavržene hrane (24. april). Da bodo naši otroci razvili pravi odnos do hrane, morajo imeti ustrezen zgled v domačem okolju. Pohvalno je, da jih tudi v nekaterih šolah in vrtcih ozaveščajo o problematiki zavržene hrane, jih poučujejo o premišljenem nakupovanju sestavin, o pripravi novih jedi iz užitnih ostankov hrane … Prav je, da jih spomnimo, da so tudi v Sloveniji nekateri njihovi vrstniki lačni.

Hrana in revščina sta tesno prepleteni, svetovna dneva, povezana z njima, pa naj nas nagovorita k odgovornemu ravnanju in tudi k solidarnosti s sočlovekom v takšni ali drugačni stiski.