Serhii Plokhy, Vrata Evrope, prevedel Niki Neubauer, UMco, Ljubljana, 2022, 548 strani

Vrata Evrope

»Kaj je povzročilo ukrajinsko krizo? Kakšno vlogo ima zgodovina v teh dogodkih? Po čem se Ukrajinci razlikujejo od Rusov? Kdo ima pravico do Krima in vzhodne Ukrajine? Zakaj imajo ukrajinska dejanja tako velike mednarodne posledice? Ta vprašanja, ki se v zadnjih letih zastavljajo vedno znova, si zaslužijo izčrpne odgovore. Da bi razumeli usmeritve, na podlagi katerih potekajo sedanji dogodki v Ukrajini in njihov vpliv na svet, moramo proučiti njihove korenine. To je, zelo na splošno, glavna naloga te knjige, ki sem jo napisal v upanju, da lahko zgodovina omogoči vpogled v sedanjost in s tem vpliva na prihodnost. Čeprav je težko, če ne celo nemogoče, napovedati izid in dolgoročne posledice sedanje ukrajinske krize ali prihodnost Ukrajine kot države, nam lahko potovanje v zgodovino pomaga osmisliti poplavo vsakodnevnih novinarskih poročil ter omogoči, da se premišljeno odzovemo na dogodke in tako oblikujemo njihov izid. /…/ Naslov knjige, Vrata Evrope, je seveda prispodoba, vendar je ne smemo jemati zlahka ali zavračati kot oglaševalski trik. Evropa je pomemben del ukrajinske zgodbe, tako kot je Ukrajina del evropske. Ukrajina, ki leži na zahodnem robu evrazijske stepe, že stoletja omogoča dostop v Evropo. Včasih, ko so bila 'vrata' zaradi vojn in spopadov zaprta, je Ukrajina pomagala ustaviti tuje vdore na vzhod in zahod; ko so bila odprta, to pa so bila večino ukrajinske zgodovine, je Ukrajina služila kot most med Evropo in Evrazijo ter omogočala izmenjavo ljudi, blaga in idej. Skozi stoletja je bila Ukrajina tudi stičišče (in bojišče) različnih cesarstev, od rimskega do otomanskega, od habsburškega do romanovskega. V 18. stoletju so Ukrajini vladali iz Sankt Peterburga in Dunaja, Varšave in Istanbula. V 19. stoletju sta ostali le prvi dve prestolnici. V drugi polovici 20. stoletja je večini ukrajinskih dežel vladala le Moskva. Vsak od teh imperijev si je lastil zemljo in plen, pustil svoj pečat na pokrajini in značaju prebivalstva ter pomagal oblikovati edinstveno obmejno istovetnost in etos.« (str. 22–24)

V poplavi poročil in komentarjev o dogajanju v Ukrajini, s katerimi nas mediji zasipajo v zadnjih letih, je dobro, če vzamemo v roke knjigo, kot je ta, in skušamo ukrajinsko dramo bolje razumeti s pomočjo njene predzgodovine. Zgornja dva odlomka sta iz avtorjevega uvoda, sledi pa obsežen pregled ukrajinske zgodovine od Herodota do leta 2021. Februarja 2022 pa je ruski napad sprožil novo poglavje, ki ga zgodovina še ne piše, dogaja se pa že in svet samo strmi …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 26. november 2017 / 18:38

Fran Barle – organizator slovenskega gasilstva

Vsakdanje življenje vedno znova dokazuje, da je gasilstvo ena najbolj koristnih, spoštovanja in priznanja vrednih organizacij v Sloveniji. Utemeljitelj in organizator slovenskega gasilstva je Fran...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:28

Veter podiral drevesa, odkrival strehe ...

Zaradi močnega vetra je danes brez električne oskrbe ostalo približno 2500 odjemalcev Elektra Gorenjske.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:16

Neurje v Štefanji Gori

Nočno neurje je tudi v vasi Štefanja Gora nad Cerkljami na Gorenjskem pustilo manjše razdejanje. (Foto: Gorazd Kavčič)

Gospodarstvo / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:29

V coni vedno več podjetij

Na območju nekdanje tovarne Jelovica v Škofji Loki, proizvodnjo so preselili v Gorenjo vas in Preddvor, raste nova poslovna cona.

Kultura / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:28

V gledališču ujeti duh časa

Na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje je Prešernovo gledališče za avtorski projekt 25.671 prejelo nagrado Društva gledaliških kritikov Slovenije, nagrado za umetniško vodstvo uprizoritve pa dramaturgi...

Humor / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:21

Oni že vedo zakaj?

V največji slovenski banki NLB v oglaševanju blagovne znamke uporabljajo zanimiv slogan Vem zakaj. Povprašali smo jih, če res vedo, zakaj, vesoljna Slovenija namreč še vedno ne ve.