Med nagrajenci tudi naš sodelavec
Gibanje Kultura-natura Slovenija je letos že enajstič podelilo priznanja naša Slovenija za zgledne dosežke in prizadevanja pri ohranjanju slovenske kulturne in naravne dediščine pri nas in v zamejstvu. Letošnjih prejemnikov je bilo štirinajst, med njimi tudi naš dolgoletni sodelavec Jože Košnjek.
Bled – Blejski grad je minulo nedeljo gostil prav posebno svečanost. Podeljevali so namreč priznanja gibanja Kultura-natura Slovenija, ki jih vsako leto prejmejo posamezniki, društva in projekti, zaslužni za ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Žirija pod vodstvom dr. Herte Maurer - Lausegger je tudi letos podeljevala priznanja v štirih kategorijah: ohranjanje dediščine, raziskovanje in uveljavljanje dediščine, zasluge posameznikov/organizacij ter izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje. Gostitelja podelitve priznanj naša Slovenija 2023 sta bila Občina Bled in Zavod za kulturo Bled, program pa so glasbeno obogatili mladi iz Glasbenega centra DO-RE-MI Bled. Med štirinajstimi prejemniki priznanj so potrditev, da so na pravi poti, prejeli tudi trije Gorenjci. Simona Urevc Repinc je priznanje prejela za ohranjanje podeželske kmečke zgodbe in njene etnološke zbirke na 240 let stari kmetiji Pr' Dornk na Mlinem pri Bledu. »Čeprav to delam zase in za svojo dušo, me res veseli, da tudi drugi prepoznajo vrednost vsega tega,« je dejala. Priznanje je prejel tudi Milan Krišelj, ki v Hotemažah že vrsto let skrbi za več kot dvesto let staro domačijo pri Šuštarju, kjer ima shranjeno zbirko starih predmetov za peko kruha. Poleg tega se njegova prizadevanja odražajo tudi v podobi kraja in bližnje okolice, kjer so uredili učno pot ob reki Kokri.
Za zasluge čez mejo
Priznanje v kategoriji zaslug posameznikov je prejel tudi naš dolgoletni sodelavec Jože Košnjek. Žirija mu je priznanje podelila za njegove dolgoletne prispevke, ki jih posveča poročanju o Korotanu, Koroški, koroških Slovencih in njihovih dolinah onkraj Karavank. »To priznanje mi pomeni zares veliko. Počaščen sem, da so me izbrali ob tolikšnem številu izjemnih posameznikov, po drugi strani pa sem zadovoljen, da je moje dolgoletno delo med koroškimi Slovenci opaženo,« je dejal Košnjek in dodal, da je za priznanje v veliki meri zaslužna tudi naša medijska hiša, ki prepoznava pomen poročanja o zamejskih Slovencih in mu omogoča, da časopisne strani zapolnjuje s svojimi prispevki. »Navezan sem na te ljudi, na koroško deželo, in s svojim novinarstvom bi rad sporočil, da nanje ne smemo pozabiti. Ne smemo pozabiti, da Slovenci ne živimo le v Sloveniji, temveč da jih zelo veliko živi onkraj naših meja, v sosednjih deželah in po vsem svetu. Zavedajmo se, da smo rojaki in da smo vsi del narodovega telesa,« je še dejal Košnjek, po zaslugi katerega marsikdo pozna skrite poti, ljudi, društva in znamenitosti zamejske Slovenije.