Gasilstvo v Selški dolini

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / / 10:36

V Muzeju Železniki so dopolnili gasilsko zbirko, ki jo bogatijo novi predmeti, podatki in fotografije.

Železniki – Ob dnevih evropske kulturne dediščine so v Muzeju Železniki nedavno odprli dopolnjeno zbirko Gasilstvo v Selški dolini. Gasilska zbirka je v muzeju že od leta leta 1978, a so v tem času po besedah kustosinje Katje Mohorič Bonča dobili nove predmete, podatke in fotografije. Zbirko poleg predmetov, ki so bili na ogled že prej, zdaj bogati še novo gradivo, ki so ga doslej hranili v muzejskem depoju. »Na ogled je zelo raznovrstno gradivo,« je poudarila.

Gasilski domovi so srca društev

Dopolnjenja zbirka se osredotoča na vseh sedem prostovoljnih gasilskih društev (PGD) v občini Železniki, v sodelovanju s katerimi je kustosinja razstavo tudi zasnovala. Kot prvi je bil leta 1897 ustanovljen PGD v Selcih, leto kasneje v Železnikih, leta 1906 v Sorici, 1926 na Rudnem, 1938 na Zalem Logu, 1987 v Davči, najmlajši pa je leta 2002 ustanovljeni PGD Dražgoše. Kot je pojasnila Katja Mohorič Bonča, PGD-je predstavljajo preko gasilskih domov, ki so srca in osrednji prostori društev, prav tako pa izstopajoči arhitekturni elementi, običajno v središču krajev. Poleg letošnjih fotografij vseh gasilskih domov zbirka prikazuje tudi stare fotografije nekaterih domov vključno s prvim gasilskim domom v Železnikih, ki so ga gasilci zgradili leta 1898 nad bajerjem na Racovniku.

Dragocena spominska knjižnica

V zbirki so ohranili prvo motorno brizgalno na Selškem, ki so jo leta 1929 prevzeli v PGD Rudno, naročili in plačali pa so jo že leto prej. »Leta 1935 so rudenski gasilci v Sorici imeli skupno vajo in so tako navdušili soriške gasilce za nakup motorne brizgalne, da so jo že dve leti kasneje imeli tudi v Sorici,« je povedala Katja Mohorič Bonča. Na ogled je tudi motorna brizgalna PGD Železniki iz leta 1938, ki jo imajo v muzeju že 45 let, so pa na novo pridobili spominsko knjižico ob zbiranju finančnih prispevkov zanjo. »Knjižico nam je predlani podarila gospa, katere predniki so bili med ustanovnimi člani PGD Železniki. V njej so zapisani vsi, ki so darovali za nakup motorne brizgalne, knjižica pa je izredno zanimiva, ker so v njej tudi podpisi in žigi posameznikov in organizacij, ki so bili med vojnama ključni v družabnem in gospodarskem življenju v Železnikih,« je razložila kustosinja.

Posebej je omenila tudi prvi prapor PGD Železniki, ki so si ga omislili leta 1958, ob 60-letnici društva. »Zanimiv je, ker za razliko od vseh drugih predmetov ta ni v lasti muzejskega društva. Še vedno je v lasti PGD Železniki, pri nas pa je v hrambi. Imamo ga od leta 2008 in je bil nekaj časa v depoju, zdaj pa smo ga razstavili. Praksa je torej tudi, da hranimo predmete, ki niso nujno v naši lasti.« Iz depoja so na razstavo postavili tudi svečano gasilsko uniformo PGD Železniki iz 50-ih let. V vitrinah si je mogoče ogledati gasilske čelade, odlikovanja in častne diplome, gasilske cevi vključno s platnenimi, ročnike, brizgalne šobe, gasilske sekire, alarmni trobenti, klin in karabin, ki sta sodila v opremo za plezalce … Po podatkih kustosinje so bili v PGD-jih v prvi polovici 20. stoletja poleg funkcij, ki jih poznamo še danes, zavedeni tudi plezalci, saj je bilo pomembno, da so imeli tudi člane, ki so znali plezati. Pogled pritegne tudi fotografija skupne vaje gasilcev z Rudna, Selc in Železnikov leta 1927 na Studenem.

Pokazati, kako pomembni so gasilci

Kot je poudarila Katja Mohorič Bonča, so gasilska društva najštevilčnejša in ena najpomembnejših organizacij, ki pomagajo ob katastrofah, nepogrešljiva so tudi pri izvedbi družabnih, športnih in drugih dogodkov, prav tako so eden od nosilcev kulturnega in družabnega življenja. »Naj bo ta zbirka prispevek lokalni skupnosti in gasilcem, da pokažemo, kako pomembni so,« je dejala kustosinja. Pri pripravi zbirke sta ji še zlasti pomagala muzejska vodnica Nataša Habjan, ki je predmete očistila in pripravila za razstavo, ter predsednik Muzejskega društva Železniki Rudi Rejc.

Na odprtju zbirke so obiskovalci lahko prisluhnili tudi petju nočnega čuvaja, v katerega se je vživel domačin Franc Tušek. Prav nočni čuvaji oz. stražarji so pred ustanovitvijo gasilskih organizacij skrbeli za požarno varnost v mestih in vaseh. Odprtju je sledila še gasilska vaja, ki so jo ob oktobru, mesecu požarne varnosti, izvedli gasilci iz Železnikov in Selc.