Praznik Biosfernega območja Julijske Alpe

Triglavski narodni park je v soboto zaznamoval dan Biosfernega območja Julijske Alpe. Na prireditvi v Kobaridu so za novega ambasadorja območja imenovali Martina Šolarja ter ponudnikom izdelkov in storitev, ki spoštujejo tradicijo, varujejo naravo in izkazujejo visoko kakovost, podelili certifikate Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka.

Bled, Kobarid – Naziv ambasador Biosfernega območja Julijske Alpe se podeljuje posameznikom ali skupinam, ki s svojim delom in zgledom širijo idejo biosfernih območij doma in v svetu, je pojasnil Gašper Hrastelj, direktor Urada za Unesco in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco. Doslej so ga prejeli Janez Bizjak, nekdanji direktor TNP, ki je zaslužen, da je pred dvema desetletjema sploh prišlo do razglasitve Biosfernega območja Julijske Alpe, Klemen Langus iz Bohinja, aktualni koordinator Skupnosti Julijske Alpe; Polona Kenda, ravnateljica OŠ Podbrdo, Marija Bončina z ekološke kmetije Pri Lovrču iz Čadrga in Matjaž Podlipnik, turistični vodnik in vodja planinskega muzeja v Mojstrani.

Človek, ki Julijske Alpe živi

Martin Šolar z Bleda, ki je ambasador območja za leto 2023, je eden redkih posameznikov, ki poosebljajo Unescovo definicijo programa Človek in biosfera, ki omenja ohranjanje biološke pestrosti, spodbujanje razvoja človeških virov in vzdrževanje kulturnih vrednot, so poudarili v obrazložitvi. Magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva je gornik, član številnih domačih in mednarodnih nevladnih organizacij. Vodil je tudi Javni zavod Triglavski narodni park, trenutno pa je podpredsednik Planinske zveze Slovenije in direktor Kobariškega muzeja. »Martin Šolar ni samo oseba, ki Julijske Alpe občuduje, je človek, ki Julijske Alpe živi.«

Podelili certifikate Znak kakovosti TNP

Na slovesnosti so podelili tudi certifikate Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. Certifikate za področje planinske paše so prejele kmetija Kamnek iz Zgornjih Gorij, kmetija Sovdat iz Smasti pri Kobaridu in kmetija Ušin iz Studora v Bohinju. Med živimi planinami sta novi prejemnici znaka planina Klek, ki jo upravlja Agrarna skupnost Podhom, in planina Zaslap, ko jo upravlja Pašna skupnost Zaslap. Prejemnice Znaka kakovosti Triglavskega narodnega parka so tudi kmetije, ki so vključene v okoljske sheme strateškega načrta Skupne kmetijske politike za Slovenijo, letos sta to kmetija Pr' Klemenak iz Radovne in kmetija Silan iz Tolminskih Raven.

V kategoriji rokodelskih in umetniških izdelkov je certifikat Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka prejela Vesna Nemec z Jesenic za izdelke iz lipovega lesa in ovčje volne, v kategoriji ohranjanja snovne in nesnovne kulturne dediščine pa Kekčeva domačija iz Trente. Za izdelke iz lesa je certifikat prejelo Mizarstvo Ovsenik.

Sožitje med ljudmi in njihovim okoljem

Unesco je sicer za dan biosfernih območij, ki poudarja sožitje med ljudmi in njihovim okoljem, določil 3. november. Zaznamujejo ga tudi v vseh štirih slovenskih biosfernih območjih, poleg Julijskih Alp so to še Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos se bodo praznovanja zvrstila v daljšem časovnem obdobju, in sicer od konca septembra do sredine novembra, saj želi vsako od območij počastitev čim bolj približati svojim prebivalcem in tudi obiskovalcem.

Unesco je interdisciplinarni program Človek in biosfera, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij, ustanovil leta 1971. Trenutno je vanj vključenih več kot sedemsto biosfernih območij v več kot 120 državah sveta.