Nočno nebo
Tistim, ki živimo na deželi, se nam zdi opazovanje nočnega neba nekaj čisto običajnega. Ljudje iz mest in tujci iz velemest tega ne vidijo. Nebo je preveč onesnaženo zaradi smoga ali velike količine svetlobnih teles, zato nočnega neba z zvezdami ne vidijo. Morda boste rekli, kakšno svetlobno onesnaževanje, kaj je to? Večje kot je mesto, bolj je ponoči osvetljeno, zaradi cest, obvoznic, predvsem pa zaradi reklamnih napisov. Ali je to nujno ali ni, je stvar duha, časa in prostora, v katerem živimo. Potrebno je trošiti. Na to nas ves čas opozarjajo in nas vabijo, kupite, kupite, predvsem tisto, česar čisto zares ne potrebujete. Tako mnogi ne poznajo polne lune niti zvezd, kar je nam na vasi nekaj povsem samoumevnega. Prejšnji petek, točno en teden nazaj, sem zvečer v daljavi izza Šenturške gore opazila svetlobo. Nakazovala je luno, ki se bo vsak hip pokazala na nočnem nebu. Usedla sem se v gugalnik na terasi in opazovala. Najprej je bila svetloba, potem je luna počasi prihajala izza hriba, najprej en del kroga in počasi se je prikazal njen celotni obseg. Bila je velika, debela, rumena polna luna. Ko je polna, se zdi, da lahko opazimo njene oči, usta in nos. Potem sva se useda na druge stole in še nekaj časa opazovala luno. Enako je s sončnim vzhodom. Ljudje smo pripravljeni vstajati sredi noči in hoditi v hrib, da bi zjutraj na vrhu gore opazovali sončni vzhod. Moj najvišji vzpon na goro je bil do sedaj vulkan in vedno smo hodili sredi noči, da smo zjutraj opazovali sončni vzhod. Taka gora je bil vulkan Merapi v Indoneziji in El Teide na Kanarskih otokih. Obe gori imata nekaj čez 3000 metrov in povsod je bila zgodba enaka. Sredi noči smo se pripeljali na izhodišče in potem preostanek noči hodili na vrh gore. Zjutraj smo čakali sončni vzhod, ki je seveda še lepši, ko si po večurni hoji na vrhu hriba utrujen. Sonce in luna sta povsod ista, njun vzhod ali zaton lahko gledamo na bližnjem hribu, ob obali, na polju, jasi. Ko smo nekje na tujem, smo pripravljeni plačati kar nekaj denarja, da gledamo to nebesno čudo. Prihod lune in sonca na nebo lahko opazujem z domačega vrta. Imeli smo v gosteh tujce in za mizo smo opazovali polno luno. Zanje je bila to super kino predstava, nam pa se je zdelo nekaj čisto običajnega. Slovenci smo od nekdaj podjetni in tudi pri nas so tujci z velemest, ki zvezdnatega neba ne poznajo več. Tako tudi v naših krajih lahko kupite storitev, ogled zvezdnatega neba, polne lune, sončnega vzhoda. Zatorej lahko še bolj cenimo tisto, kar nam je dano kar tako, ker smo pač tukaj, kjer smo, in ne na drugem koncu sveta. Zelo smo bogati, da lahko gledamo polno luno, zvezde, sončni vzhod in njegov zahod, niti slučajno takega privilegija nimajo vsi prebivalci sveta.