Relief dobro ohranjen
V Dvorcu Visoko je minuli petek restavratorka Jerneja Kos predstavila konservatorsko-restavratorske posege na reliefu Svete družine podobarja Štefana Šubica. Relief so v začetku julija po 130 letih spet vrnili na nekdanje mesto v dvorcu.
Visoko – Relief Svete družine je Jerneja Kos označila za pomembno pridobitev za poljanski prostor, saj je podobarska delavnica Štefana Šubica veljala za eno pomembnejših na Slovenskem. Štefan se je rezbarstva učil pri očetu Pavletu Šubicu, vir njegovega znanja in izkušenj pa je bila tudi praksa pri Janezu Groharju v Železnikih, je pojasnila Jerneja Kos in dodala, da je družinsko likovno tradicijo nadaljevalo vseh pet njegovih sinov. »Sinova Jurij in Janez danes sodita med prve slovenske realistične slikarje, ki so naše slikarstvo povzdignili do evropske kakovosti.«
Po mnenju strokovnjakov je relief Svete družine v podobarski delavnici Štefana Šubica nastal v zadnji četrtini 19. stoletja. »Kot pravi ustno izročilo, je bil izdelan prav za opremo Dvorca Visoko, ko je bil ta obnovljen in povečan,« je razložila Jerneja Kos. Relief predstavlja Jezusa z materjo Marijo in Jožefom, kako blagoslavlja jedi na mizi pred njimi. Na levem delu reliefa je upodobljena tipična kmečka kuhinja tistega časa, na desni strani pa tesarska delavnica z natančno izrezanim tesarskim in rezbarskim orodjem. »Gre za visoki relief s klasično klejno-kredno podsnovo in poslikavo v oljni tehniki. Okvir, nimbi, pribor in posode so pozlačeni ali posrebreni.« Kmalu po tem, ko sta Ivan in Franja Tavčar leta 1893 kupila Dvorec Visoko, so relief zaradi njegove lepote in kakovostne izdelave iz glavne jedilnice dvorca prenesli v stalno bivališče družine Tavčar na Bregu v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1978, ko je prešel v last Tavčarjevih sorodnikov, ki so relief ohranili in zavarovali pred propadanjem, je še pojasnila Jerneja Kos. Relief je bil tako po njenih besedah dokaj dobro ohranjen, zato so se pri konservatorsko-restavratorskih postopkih osredotočili na konservacijo trenutnega stanja in minimalno restavracijo nastalih poškodb. Dela so potekala približno mesec dni. »Po pregledu površine z mikroskopom in ultravijolično lučjo je sledilo mehansko čiščenje nečistoč z mehkim čopičem, nato kemično čiščenje s tamponi in blago solucijo topil.« Najprej so odstranili v vodi topne nečistoče, nato pa postopno še mastne nečistoče. »Sledilo je utrjevanje dvignjenih robov poškodb z ribjim klejem, kitanje razpok na lesu in dopolnjevanje poškodb s klejno-kredno podsnovo ter nato niveliranje in izolacija poškodb.« Na koncu je sledila še retuša v dveh fazah: podlaganje v svetlejšem in hladnejšem tonu ter finalizacija in končno lakiranje. Obnovljeni relief zdaj krasi prostore kavarne v Dvorcu Visoko.