Ornitolog Tomaž Mihelič / Foto: Marjana Ahačič

Mirna območja v parku

Mirna območja so osrčje narave, ki potrebuje naravni ritem. V Triglavskem narodnem parku so jih vzpostavili za divjega petelina, belko, ruševca, gamsa, planinskega orla in soško postrv ter aktivna visoka barja. Dostop do njih je delno omejen, predvsem pa obiskovalce usmerja na uporabo označenih poti.

Mirna območja so označena s posebnimi tablicami, ki obiskovalce usmerjajo, da avtomobile puščajo na urejenih parkiriščih in za hojo uporabljajo le planinske poti.

Rudno polje – Triglavski narodni park je eno najbolj raznolikih in bogatih območij narave v Sloveniji in Evropi. To se odraža tudi v vse večjem obisku parka, kar še posebej vpliva na življenjski prostor redkih in zavarovanih živalskih ter rastlinskih vrst in habitatnih tipov.

»Če želimo ohraniti bogastvo slovenske narave, je pomembno prilagajanje naših navad kot obiskovalcev, da bomo na edini nacionalni park lahko ponosni tudi v prihodnje,« poudarja Andrej Arih, vodja projekta VrH Julijcev, ki ga skupaj s partnerji izvaja javni zavod Triglavski narodni park (TNP).

V okviru projekta so tako v parku pred časom skupaj s strokovnimi organizacijami s področij gozdarstva, kmetijstva, planinstva in varstva narave ter lastniki zemljišč opredelili tako imenovana mirna območja, kjer so človekove dejavnosti časovno, prostorsko in po načinu izvajanja prilagojene tako, da predstavljajo čim manjšo motnjo v naravnem okolju.

Posebej pomembna za varstvo narave

»Mirna območja so tisti deli narave narodnega parka, ki so izjemnega pomena za varstvo živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov in na katerih so obiskovanje, kot je hoja zunaj utrjenih in označenih poti, planinstvo in različne dejavnosti, kot so zračni promet, turno smučanje, jadralno padalstvo, fotolov, kolesarstvo, gozdarstvo, kmetijstvo, časovno in prostorsko prilagojene tako, da so motnje čim manjše. V TNP so mirna območja vzpostavili za divjega petelina, belko, ruševca, gamsa, planinskega orla in soško postrv ter aktivna visoka barja,« našteva.

Plahi divji petelin

»«Rudno polje je 'epicenter' pokljuške obiskanosti in logistike, obenem pa po naključju tudi eden najboljših življenjskih prostorov za divjega petelina. Ta ne more izbirati, kje bo živel, ker je v Sloveniji vezan na primeren gozd, ki ga v Sloveniji najde na 1400 in 1500 metrih nad morjem, to pa je ravno plato Pokljuke. Je plaha vrsta, ki se ne more navaditi na prisotnost človeka,« je pojasnil Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Telemetrični podatki spremljanja ogroženega divjega petelina na Pokljuki tako kažejo, da se pozimi ob sončnih dnevih, ko je veliko obiskovalcev, divji petelin premika petkrat več kot običajno, ko lahko tudi teden dni preživi na drevesu. To zanj pomeni veliko izgubo energije in posledično predstavlja večjo nevarnost, da težkih zimskih razmer ne bo preživel, je o tem, kako ljudje z obiskom vplivamo na živali, razložil.

Omejiti razpršeni obisk

Umeščati mirne cone prav tu je bil zato velik izziv, še pravi. »Omejili smo motorna vozila in kolesarje, nismo pa želeli posegati v utečene poti obiskovalcev; motnja, ki jo povzroči pohodnik, ki se petelinu približuje počasi, je manjša, saj ima ptica več časa za umik, ki je posledično zanjo manj stresen. Seveda si ne želimo razpršenega obiska po brezpotjih, sploh pozimi, zato obiskovalce usmerjamo na označene poti. Če bomo pravila upoštevali, bomo lahko tudi na tako obremenjenih območjih, kot je Pokljuka, divjega petelina obdržali.«

In zakaj ravno divji petelin? »Naravovarstvo pri svojem delu pogosto uporablja tako imenovane krovne in indikatorske vrste, to so tiste vrste, ki s svojo prisotnostjo pokažejo, kakšno je stanje v določenem življenjskem prostoru. Osredotočanje na to vrsto nam da zagotovilo, da bodo tudi ostale vrste funkcionirale dobro. In ptiči imajo prav takšno vlogo. Pri divjem petelinu gre za vrsto, pri kateri mora biti za to, da preživi, izpolnjenih veliko pogojev. Če bomo torej zaščitili divjega petelina, bo to na Pokljuki omogočalo tudi preživetje celi vrsti drugih živali, ne le divjemu petelinu in pticam.«

Obiskovalce usmerjajo na urejene poti

Nina Alič, strokovna sodelavka Javnega zavoda TNP, je pojasnila, da so mirna območja označena s posebnimi tablicami, ki obiskovalce usmerjajo, da avtomobile puščajo na urejenih parkiriščih in za hojo uporabljajo le planinske poti. Na označenih gozdnih cestah je promet dovoljen samo lastnikom zemljišč in je časovno prilagojen. Takšna mirna območja prepoznamo po cestnih zapornicah. Za obiskovalce to pomeni, da parkirajo na urejenih parkiriščih in uporabljajo označene planinske poti.

Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, pa dodaja, da tudi Planinska zveza Slovenije kot edina množična planinska organizacija spodbuja k odgovornemu obiskovanju gora tako pri svojih članih kot tudi širše. »Obiskovalce usmerjamo na hojo po označenih poteh, PZS spodbuja, da iz doline na višine hodimo peš in čim več uporabljamo javni prevoz. Veseli nas, da Triglavski narodni park, lokalne skupnosti in turistične organizacije v Julijskih Alpah povečujejo javni promet, še posebej v poletni sezoni.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 22. december 2015 / 07:00

Pirotehnično sredstvo poškodovalo steklo

Škofja Loka – Neznani storilec je pred dnevi v Veštru pri Škofji Loki na avtobusnem postajališču odvrgel močnejše pirotehnično sredstvo, ki je poškodovalo steklene površine na postajališču in bližn...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 11. januar 2016 / 12:37

Ovaden zaradi nevarne vožnje po avtocesti

Kranj – Gorenjski prometni policisti so zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu kazensko ovadili 26-letnega Jeseničana, ker je oktobra lani po gorenjski avtocesti brez veljavnega vozniškega dovolje...

Gospodarstvo / ponedeljek, 11. januar 2016 / 12:34

Švedi vstopili v lastništvo kranjskogorskih žičnic

Družba RTC Žičnice Kranjska Gora ima novega lastnika petinskega deleža podjetja. Od švedskega proizvajalca opreme za zasneževanje smučišč žičničarji pričakujejo odgovorno lastništvo.

Slovenija / ponedeljek, 11. januar 2016 / 12:32

Dodatni očetovski dopust tudi še za prvošolčke

Do dodatnih pet dni plačanega očetovskega dopusta so upravičeni tudi očetje, katerih otroci še niso končali prvega razreda osnovne šole.

Kronika / ponedeljek, 11. januar 2016 / 12:13

Ko narase Sora, vklopi Soro

Gasilsko poveljstvo Škofje Loke in občinski štab civilne zaščite sta v sodelovanju z lokalnim Radiom Sora pred kratkim nadgradila sistem alarmiranja v primeru velike naravne in druge nesreče.

Jesenice / ponedeljek, 11. januar 2016 / 12:13

Zaradi pritožbe Snage še brez dovoljenja

CERO Mala Mežakla še ne more začeti obdelovati mešanih komunalnih odpadkov, ker še nimajo okoljevarstvenega dovoljenja. Vzrok: pritožba konkurenčne Snage.