Povprečna letina koruze
Letos je na Gorenjskem letina koruze povprečna. Na pridelek je vplivala tudi toča, ki je klestila kar petkrat.
Žabnica – Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Kranj, kmetija Šifrer iz Žabnice in semenarske hiše, ki oskrbujejo kmetije s koruznim semenom, so na Žabniškem polju pripravili gorenjsko srečanje pridelovalcev koruze in ogled poskusa z 29 koruznimi hibridi iz petih semenarskih hiš.
Koruza je najpomembnejša poljščina na Gorenjskem, saj po podatkih iz zbirnih vlog zaseda 3600 hektarjev njiv, od tega je 3300 hektarjev koruze za siliranje. V setvenem kolobarju predstavlja skoraj 50-odstotni delež. Tako velik delež je tudi posledica sprememb pri krmljenju, saj rejci večinoma čez vse leto krmijo živino s silirano krmo.
Obilne padavine, toča in poplave
Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v KGZ Kranj, je letos na pridelovanje koruze na Gorenjskem pomembno vplivalo vreme. V poletnih mesecih je bilo skoraj še enkrat več padavin od dolgoletnega povprečja, poleg obilnih količin dežja je na različnih lokacijah petkrat klestila toča, najhujši škodni dogodek pa so bile avgustovske poplave, ki so predvsem prizadele pridelavo na območju Škofje Loke, kjer so nekaj koruze morali tudi preorati. Koruznega hrošča letos kljub neugodnim vremenskim razmeram ni bilo nič manj kot v prejšnjih letih, precej koruze je letos tudi poležene, predvsem na njivah, kjer je koruza že drugo leto zapored.
Toča različno prizadela koruzo
Letina koruze je letos povprečna, zelo je odvisna od lege, območja, tehnologije pridelave in tudi od uspešnosti zatiranja plevelov, ki so imeli letos zelo dobre pogoje za rast. Toča je koruzo različno prizadela. Največjo škodo je povzročila sredi julija, ko je koruza že cvetela in se je na zasnovah storžev začela razvijati svila. Tako je bilo, na primer, v okolici Stražišča, kjer je toča padala 13. julija, pridelek je bil zaradi tega manjši, saj je koruza slabše razvila storže, uničen je bil tudi del listne mase. V vaseh v okolici Bleda je huda toča prizadela koruzo 27. junija, močan veter jo je tudi lomil. Tedaj so na nekaterih kmetijah del koruze celo podorali, saj je bil sklop koruze prenizek za zadovoljiv pridelek. Na teh površinah je bilo ponekod uničenih več kot 50 odstotkov koruze.
Siliranje v polnem teku
Siliranje koruze na Gorenjskem se je začelo že okrog 10. septembra, takrat so jo silirali predvsem tisti, ki so jim lanske zaloge pošle. Lani je bila namreč na Gorenjskem huda suša in je bil pridelek v povprečju za polovico manjši od letošnjega. Večina je siliranje začela okrog 20. septembra, siliranje se bo zavleklo v prve dni oktobra, kar bo odvisno predvsem od vremena. »Letos je koruza tudi zelo neenakomerno dozorevala, od njive do njive različno, zato je treba pred odločitvijo za siliranje pregledati vsako njivo posebej,« svetuje Marija Kalan.
Manj zanimanja za nakup koruze
Po kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je letos ob pridelku 58 ton na hektar lastna cena za stoječo koruzo brez spravila s kombajnom 1730 evrov za hektar. Stroški kombajniranja se gibljejo od 180 in tudi do več kot 250 evrov za hektar. Ob upoštevanju ostalih posrednih stroškov, vključno stroškov siliranja, je po kalkulaciji KIS-a cena okrog 3000 evrov na hektar. »Kupcem priporočam, da na njivi na dveh, treh mestih odvzamejo osem do deset rastlin, jih stehtajo in določijo pridelek. Osem do deset zrn se običajno seje na kvadratni meter,« pravi Marija Kalan in dodaja, da bo na prodajno ceno vplivalo tudi povpraševanje, ki bo letos zaradi dobrega pridelka krme na trajnem travinju in padanja cene mleka verjetno manjše kot lani.
Tri petine premije plača država
Na srečanju je kmetijska svetovalka Andreja Teran predstavila delovanje aplikacij Sopotnik in Fotosopotnik, navodila za uveljavljanje višje sile zaradi poplav in drugih ujm ter zahteve pogojenosti, to je izpolnjevanje zahtev, ki so pogoj za pridobitev nekaterih plačil, Tomaž Mazi iz Zavarovalnice Triglav pa aktualno problematiko na področju kmetijskih zavarovanj.
Kot je dejal, je na kmetijskem območju od Cerkelj do Kranja in okolice po njihovi oceni zavarovanih okoli 30 odstotkov kmetijskih kultur. Po novem 40 odstotkov zavarovalne premije plača kmet, 60 odstotkov pa prispeva država. Pri zavarovanju koruze za silažo soudeležba kmeta predstavlja približno 22 evrov za hektar. Koruzo je možno zavarovati za vrednost 1800 evrov na hektar, soudeležba kmeta pri škodi pa je 15-odstotna. Zavarovanje je treba skleniti pred škodnimi dogodki, praviloma v času od marca do sredine maja. Kmetje morajo zavarovati vse parcele z isto kulturo na kmetiji, in ne samo nekaterih. Največ jih zavarujejo proti toči, možno pa jih je tudi proti viharju in poplavam. Po škodnem dogodku sta dva ogleda: prvi v sedmih do desetih dneh po dogodku in drugi tik pred žetvijo, takrat lažje ocenijo, kolikšna škoda je posledica toče in kaj posledica drugih vplivov – viharja, škodljivcev, divjadi …