Več kot 80 parov Pekove obutve je za razstavo posodila Breda Nemc iz Podljubelja. / Foto: Tina Dokl

Sloves Pekovih modnih revij

Več desetletij si Šuštarske nedelje brez modnih revij ni bilo mogoče predstavljati. Začenjale so se v petek, ponavljali so jih v soboto in nedeljo. Če ni deževalo, so jih izvedli vsaj pet. Na vseh se je trlo obiskovalcev, ki so čakali na modne novosti in humoristične prizore iz čevljarskega vsakdana.

Na razstavi Sloves Pekovih modnih revij, ki je do konca septembra na ogled v Galeriji Atrij Občine Tržič, Tržiški muzej predstavlja modne revije, ki so jih od leta 1972 pripravljali ob Šuštarski nedelji. Na njih so kulturo povezovali z zabavo in tradicijo s sodobnostjo. Pod pokroviteljstvom Peka so se razcvetele v osemdesetih in odcvetele v devetdesetih letih 20. stoletja. A niso nastale iz nič. Zrasle so na bogatih modnih izkušnjah Peka in se žlahtnile s tržiško čevljarsko dediščino.

Vpliv mode na ljudi

Peko je ustanovil Peter Kozina (1876–1930), rojen v Dolenji vasi pri Ribnici. Bil je slovenski trgovec in podjetnik, pionir slovenske obutvene industrije. S Štefanom Hitzlom je pred 120 leti ustanovil svojo prvo trgovsko javno družbo Hitzl & Kozina. Prodajala sta različne proizvode, med njimi zobotrebce, slamnike in čevlje. Leta 1906 je Peter Kozina čevlje začel izdelovati v Tržiču. »Leto 1903 je kot začetek Peka ostalo zato, ker je bilo na pročelju tovarne v Tržiču napisano: 1903, 1911 in 1925. Prva letnica je označevala Kozinov začetek, druga zgraditev osrednje Pekove zgradbe, tretja pa nadgraditev te stavbe,« je pojasnil dr. Bojan Knific, avtor razstave Sloves Pekovih modnih revij, zaposlen v Tržiškem muzeju.

Uvodni del razstave je posvečen prav Kozini. »Peter Kozina je že kot kmečki fant izkazoval trgovsko žilico. Osnov trgovskega poklica se je izučil pri trgovcu z deželnimi izdelki v Šmartnem pri Litiji. Leta 1896 je dobil službo v trgovini Antona Krisperja v Ljubljani, kjer so ga dodelili na oddelek z obutvijo. Zavedal se je, kakšen vpliv ima na ljudi moda. Vedel je, da gredo dobro v promet čevlji, ki so kakovostno izdelani in hkrati modni. Dobro se je zavedal pomena reklamiranja. Modno obutev je oglaševal v domala vseh tedanjih časopisih. Izdajal je reklamne oglase, plakate in promocijske zloženke.« Na razstavi je med drugim na ogled fotografija iz Pekove pisarne s plakatom in sloganom Nosite samo Peko čevlje, iz okoli leta 1930.

Prve ne pozabiš nikoli

Bojan Knific se še iz svojih otroških let spominja izjemnega obiska Pekovih modnih revij ob vsakoletnem šuštarskem prazniku, in kot je dejal, mu je bilo mogoče tudi zato še toliko bolj pri srcu malo več pobrskati o tem. »Peko je podobno kot druge tovarne, ki so izdelovale modna oblačila ali obutev, svoje izdelke – predvsem novosti sezone – predstavljal na modnih revijah. Te so redno potekale v okviru slovenskih in jugoslovanskih sejemskih dogodkov. Obutev novih sezon so predstavljali na drugih dogodkih in manjših sejmih, vsaj po letu 1972 tudi v okviru Šuštarskih nedelj.« V drugem delu razstave so Pekove modne revije predstavljene kronološko.

O prvi modni reviji leta 1972 so takole poročali v glasilu Čevljar. »Pri modni reviji je sodelovalo podjetje Murka iz Lesc s svojimi manekeni – pet manekenk in maneken. Poleg tega je to podjetje prispevalo kompleten material, potreben za revijo, pomagalo pa je tudi pri sami organizaciji. Modno revijo je spremljal ansambel Kivado z Jesenic, napovedovalec pa je bil Janez Ziherl iz Škofje Loke.« Leta 1973 je bilo dogajanje podobno prejšnjemu letu. Odprtju razstave Pekove obutve v Paviljonu NOB je sledila modna revija. Leta 1974 jo je prvič pripravila Majna Sevnik s člani baletne skupine iz Ljubljane, povezoval jo je Janez Hočevar Rifle. Dopolnili so jo s komično predstavo – Veselo šuštarijo. Leta 1975 so kot dopolnitev modne revije predvajali Pekov film 5000 rok – en čevelj.« Tudi glasbeni gostje so bili eminentni, od Majde Sepe do Marjane Deržaj.

A to so le drobci prikazanega na razstavi. Prve Pekove modne revije so potekale pred tržiškim Paviljonom NOB, kasneje so jih prestavili na prostor pri tedanji občinski skupščini pa znova vrnili pred Paviljon ...

Ognjeni krst

Leta 1982 so modno revijo prvič v celoti pripravili Tržičani. Takole je zapisal Bojan Knific: »Leta 1982 si je sceno in prizorišče zamislil Pekov aranžer Sašo Ahačič, vzorce čevljev in oblačila sta ob sodelovanju izvajalcev programa pripravila Tatjana Gosar in Jože Ovsenek. Revijski program so izvedli člani Mladinskega gledališča Tržič. Avtor besedila je bil Boris Kuburič, plesni in revijski del je pripravila Alenka Dolenc. Program je popestrila Romana Ogrin, poročena Krajnčan, ob začetku in na koncu je zapel Kvintet bratov Zupan. Na modni reviji so poleg obutve Peka predstavili oblačila Almire iz Radovljice, podjetij Oblačila novost in Trio iz Tržiča in prodajne mreže Ona On.«

V Čevljarju so istega leta zapisali: »Prvo nedeljo v septembru pa so tržiška dekleta prenesla ognjeni krst v manekenstvu. Tradicionalna Šuštarska nedelja v pokroviteljstvu tovarne obutve Peko iz Tržiča jim je omogočila, da so prvič lahko predstavile na odlično pripravljeni modni reviji bogato kolekcijo obutve tovarne Peko.« Sledila so leta revij: ples, igra, glasba in moda.

Breda, te bi bile pa zate

V Tržiškem muzeju hranijo nekaj čez sto parov Pekovih čevljev, za razstavo so izbrali tiste iz Pekove zlate dobe in tudi nekaj parov, ki kažejo na Pekov razvoj. Čez 80 parov obutve, ki je bila izdelana v Peku, je za razstavo posodila Breda Nemc iz Podljubelja. »Edino Pekove čevlje imam rada. So mehki, udobni in kvalitetne izdelave, kot drugo so me trgovke poznale in me vedno prijazno nagovorile – in jaz njih. Vedno, ko sem prišla, so rekle: Breda, te bi bile pa zate.« Nemčeva je pokazala tudi par udobnih čevljev, ki jih je kupila leta 1964 in jih še vedno obuje. »Pekove čevlje sem vedno lepo vzdrževala zato, ker sem jih cenila. Lahko da sem kupila samo dva para njihove obutve na leto, a zmeraj, ko sem čevlje sezula, sem jih očistila in tako so ostali lepi.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 23. januar 2007 / 06:00

Iva Peternel spet v vrhu

Zagreb - Na 16. mednarodnem turnirju za veliko nagrado Hrvaške v Samoborju pri Zagrebu, ki sodi med največje in najkvalitetnejše karatejske turnirje v Evropi, so nastopi...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 4. april 2016 / 13:55

Nad sestro v neprištevnosti

Ker je bil 37-letni Kranjčan Aleksander Tepeš decembra lani, ko je z nožem napadel starejšo sestro, neprišteven, bo moral namesto v zapor na obvezno zdravljenje v psihiatrično ustanovo.

Šport / ponedeljek, 4. april 2016 / 13:51

Jaka Primožič odlično začel sezono

Kolesarska klasika Gent–Wevelgem v Belgiji je med bolj znanimi dirkami po kockah, letos pa se je na njej izkazal mladi savčan Jaka Primožič.

Kultura / ponedeljek, 4. april 2016 / 13:49

Najprej vas obrijejo

Letošnji Teden slovenske drame je odprla krstna izvedba odrske priredbe kultne radijske igre Butnskala avtorjev Emila Filipčiča in Marka Derganca. Pod režijskim vodstvom Vita Tauferja sta moči v kopro...

Kamnik / ponedeljek, 4. april 2016 / 13:49

Ustvarjali so iz odpadne kartonske embalaže

Kamnik, Radovljica – V programu Ekošola so letos že deseto leto zapored pripravili projekt Ekopaket, ki je namenjen pravilnemu ravnanju z odpadno embalažo za mleko in sokove ter spodbujanju izdelav...

Jesenice / ponedeljek, 4. april 2016 / 13:48

Bolnišnica lani brez izgube

V Splošni bolnišnici Jesenice so zabeležili pozitiven poslovni izid v višini 230 tisoč evrov, ki jih bodo v celoti namenili za pokrivanje izgube iz preteklih let.