Več kot 80 parov Pekove obutve je za razstavo posodila Breda Nemc iz Podljubelja. / Foto: Tina Dokl

Sloves Pekovih modnih revij

Več desetletij si Šuštarske nedelje brez modnih revij ni bilo mogoče predstavljati. Začenjale so se v petek, ponavljali so jih v soboto in nedeljo. Če ni deževalo, so jih izvedli vsaj pet. Na vseh se je trlo obiskovalcev, ki so čakali na modne novosti in humoristične prizore iz čevljarskega vsakdana.

Na razstavi Sloves Pekovih modnih revij, ki je do konca septembra na ogled v Galeriji Atrij Občine Tržič, Tržiški muzej predstavlja modne revije, ki so jih od leta 1972 pripravljali ob Šuštarski nedelji. Na njih so kulturo povezovali z zabavo in tradicijo s sodobnostjo. Pod pokroviteljstvom Peka so se razcvetele v osemdesetih in odcvetele v devetdesetih letih 20. stoletja. A niso nastale iz nič. Zrasle so na bogatih modnih izkušnjah Peka in se žlahtnile s tržiško čevljarsko dediščino.

Vpliv mode na ljudi

Peko je ustanovil Peter Kozina (1876–1930), rojen v Dolenji vasi pri Ribnici. Bil je slovenski trgovec in podjetnik, pionir slovenske obutvene industrije. S Štefanom Hitzlom je pred 120 leti ustanovil svojo prvo trgovsko javno družbo Hitzl & Kozina. Prodajala sta različne proizvode, med njimi zobotrebce, slamnike in čevlje. Leta 1906 je Peter Kozina čevlje začel izdelovati v Tržiču. »Leto 1903 je kot začetek Peka ostalo zato, ker je bilo na pročelju tovarne v Tržiču napisano: 1903, 1911 in 1925. Prva letnica je označevala Kozinov začetek, druga zgraditev osrednje Pekove zgradbe, tretja pa nadgraditev te stavbe,« je pojasnil dr. Bojan Knific, avtor razstave Sloves Pekovih modnih revij, zaposlen v Tržiškem muzeju.

Uvodni del razstave je posvečen prav Kozini. »Peter Kozina je že kot kmečki fant izkazoval trgovsko žilico. Osnov trgovskega poklica se je izučil pri trgovcu z deželnimi izdelki v Šmartnem pri Litiji. Leta 1896 je dobil službo v trgovini Antona Krisperja v Ljubljani, kjer so ga dodelili na oddelek z obutvijo. Zavedal se je, kakšen vpliv ima na ljudi moda. Vedel je, da gredo dobro v promet čevlji, ki so kakovostno izdelani in hkrati modni. Dobro se je zavedal pomena reklamiranja. Modno obutev je oglaševal v domala vseh tedanjih časopisih. Izdajal je reklamne oglase, plakate in promocijske zloženke.« Na razstavi je med drugim na ogled fotografija iz Pekove pisarne s plakatom in sloganom Nosite samo Peko čevlje, iz okoli leta 1930.

Prve ne pozabiš nikoli

Bojan Knific se še iz svojih otroških let spominja izjemnega obiska Pekovih modnih revij ob vsakoletnem šuštarskem prazniku, in kot je dejal, mu je bilo mogoče tudi zato še toliko bolj pri srcu malo več pobrskati o tem. »Peko je podobno kot druge tovarne, ki so izdelovale modna oblačila ali obutev, svoje izdelke – predvsem novosti sezone – predstavljal na modnih revijah. Te so redno potekale v okviru slovenskih in jugoslovanskih sejemskih dogodkov. Obutev novih sezon so predstavljali na drugih dogodkih in manjših sejmih, vsaj po letu 1972 tudi v okviru Šuštarskih nedelj.« V drugem delu razstave so Pekove modne revije predstavljene kronološko.

O prvi modni reviji leta 1972 so takole poročali v glasilu Čevljar. »Pri modni reviji je sodelovalo podjetje Murka iz Lesc s svojimi manekeni – pet manekenk in maneken. Poleg tega je to podjetje prispevalo kompleten material, potreben za revijo, pomagalo pa je tudi pri sami organizaciji. Modno revijo je spremljal ansambel Kivado z Jesenic, napovedovalec pa je bil Janez Ziherl iz Škofje Loke.« Leta 1973 je bilo dogajanje podobno prejšnjemu letu. Odprtju razstave Pekove obutve v Paviljonu NOB je sledila modna revija. Leta 1974 jo je prvič pripravila Majna Sevnik s člani baletne skupine iz Ljubljane, povezoval jo je Janez Hočevar Rifle. Dopolnili so jo s komično predstavo – Veselo šuštarijo. Leta 1975 so kot dopolnitev modne revije predvajali Pekov film 5000 rok – en čevelj.« Tudi glasbeni gostje so bili eminentni, od Majde Sepe do Marjane Deržaj.

A to so le drobci prikazanega na razstavi. Prve Pekove modne revije so potekale pred tržiškim Paviljonom NOB, kasneje so jih prestavili na prostor pri tedanji občinski skupščini pa znova vrnili pred Paviljon ...

Ognjeni krst

Leta 1982 so modno revijo prvič v celoti pripravili Tržičani. Takole je zapisal Bojan Knific: »Leta 1982 si je sceno in prizorišče zamislil Pekov aranžer Sašo Ahačič, vzorce čevljev in oblačila sta ob sodelovanju izvajalcev programa pripravila Tatjana Gosar in Jože Ovsenek. Revijski program so izvedli člani Mladinskega gledališča Tržič. Avtor besedila je bil Boris Kuburič, plesni in revijski del je pripravila Alenka Dolenc. Program je popestrila Romana Ogrin, poročena Krajnčan, ob začetku in na koncu je zapel Kvintet bratov Zupan. Na modni reviji so poleg obutve Peka predstavili oblačila Almire iz Radovljice, podjetij Oblačila novost in Trio iz Tržiča in prodajne mreže Ona On.«

V Čevljarju so istega leta zapisali: »Prvo nedeljo v septembru pa so tržiška dekleta prenesla ognjeni krst v manekenstvu. Tradicionalna Šuštarska nedelja v pokroviteljstvu tovarne obutve Peko iz Tržiča jim je omogočila, da so prvič lahko predstavile na odlično pripravljeni modni reviji bogato kolekcijo obutve tovarne Peko.« Sledila so leta revij: ples, igra, glasba in moda.

Breda, te bi bile pa zate

V Tržiškem muzeju hranijo nekaj čez sto parov Pekovih čevljev, za razstavo so izbrali tiste iz Pekove zlate dobe in tudi nekaj parov, ki kažejo na Pekov razvoj. Čez 80 parov obutve, ki je bila izdelana v Peku, je za razstavo posodila Breda Nemc iz Podljubelja. »Edino Pekove čevlje imam rada. So mehki, udobni in kvalitetne izdelave, kot drugo so me trgovke poznale in me vedno prijazno nagovorile – in jaz njih. Vedno, ko sem prišla, so rekle: Breda, te bi bile pa zate.« Nemčeva je pokazala tudi par udobnih čevljev, ki jih je kupila leta 1964 in jih še vedno obuje. »Pekove čevlje sem vedno lepo vzdrževala zato, ker sem jih cenila. Lahko da sem kupila samo dva para njihove obutve na leto, a zmeraj, ko sem čevlje sezula, sem jih očistila in tako so ostali lepi.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 14. julij 2021 / 09:32

Potomec preddvorskih Wurzbachov dopolnil devetdeset let

Slavnostnega odprtja gradu Dvor v Preddvoru se je udeležil tudi Miroslav Rant Wurzbach (na fotografiji), ki sicer živi v Kranju in je poleg Marjete Kampuš Ciglenečki edini potomec preddvorske linij...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

V Snoviku že 350 postelj

V Termah Snovik so zaključili tretjo fazo izgradnje apartmajskega naselja. V juliju tudi blizu dva tisoč kopalcev dnevno.

Kranj / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Prihaja Kranfest

Konec prihodnjega tedna bo na kranjskih ulicah in trgih potekala že 25. Kranjska noč. Dogajanje se začenja že v četrtek, vendar pa bosta prava zabave polna dneva petek in sobota.

Zanimivosti / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Zlata poroka Gorenjke in Prekmurca

Ko sta se Jožica in Polde Ratnik z Bobovka 13. julija 1957 poročila, sta bila na občini samo s pričama, svatbo pa so pripravili doma.

Slovenija / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Državni zbor gre na dopust

Tudi poslanci državnega zbora gredo na dopust, medtem bodo prostore parlamenta obnovili, kar bo stalo okoli 310 tisoč evrov.

Kranj / sobota, 21. julij 2007 / 07:00

Prešernovci se še srečujejo

Kranj - V zaselku Zala pod Blegošem je bila 12. junija leta 1943 zaradi vedno številnejših borcev proti okupatorju ustanovljena 7. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Fra...