Benjamin Abelow, Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino, prevedla Breda Luthar in Tadej Turnšek, Založba ZRC, Ljubljana, 2022, 112 strani

Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino

»Združene države že skoraj dvesto let, od formuliranja Monroejeve doktrine leta 1823 dalje, obravnavajo iz varnostnih razlogov malone vso zahodno poloblo kot izključno svojo sfero. Vsaka tuja sila, ki bi postavila vojaške sile v bližini ozemlja Združenih držav, ve, da bi s tem prekoračila mejo dopustnega. Politika ZDA je torej prepričana, da je ključnega pomena, kje potencialni nasprotnik namesti svoje sile. To prepričanje je dejansko temeljni kamen ameriške zunanje in vojaške politike, ki obravnava kršitev tega načela kot povod za vojno. Ko pa gre za Rusijo, Združene države in njihovi zavezniki v zvezi Nato že desetletja delujejo ne oziraje se na to načelo. Svoje vojaške sile so nameščali čedalje bliže Rusiji, celo na njenih mejah. To so počeli, ne da bi primerno upoštevali, kako bi ruski voditelji utegnili gledati na to približevanje, včasih pa se na to lahkomiselno niso niti ozirali. Če bi Rusija storila kaj podobnega glede na Združene države – če bi denimo namestila svoje vojaške sile v Kanadi ali Mehiki – bi Washington šel v vojno in jo upravičil kot obrambno reakcijo proti vojaškemu poseganju tuje države. S tega vidika je ruska invazija v Ukrajini videti ne kot nebrzdani ekspanzionizem zlonamernega ruskega voditelja, temveč kot nasilna in destruktivna reakcija na zgrešeno zahodno politiko: kot poskus ponovne vzpostavite območja ob ruski zahodni meji, ki je prosto napadalnih groženj Združenih držav in njihovih zaveznikov. Potem ko je Zahod napačno razumel, zakaj je Rusija vdrla v Ukrajino, zdaj opira odločitve življenjskega pomena na napačne predpostavke. S tem poglablja krizo in lahko se zgodi, da bo kot mesečnik zataval v jedrsko vojno. Ta argument, ki ga bom podrobno razvil, je utemeljen na analizah številnih strokovnjakov, vladnih uradnikov in vojaških opazovalcev, ki jih bom predstavil in navajal v svojem prikazu …« (str. 27–28)

Vojna v Ukrajini je že poldrugo leto najhujša na planetu. O tem, kdo jo je začel, ni dvoma. Ukrajino je napadla Rusija pod vodstvom predsednika Putina. Če pa bi se vprašali o vzrokih za to vojno, je odgovor bolj zapleten. Ta vojna je bila izzvana, izzivalec pa je t. i. Zahod pod ameriškim vodstvom. Ko se je Sovjetska zveza umikala iz vzhodne Evrope, je ameriški predsednik Reagan sovjetskemu kolegu Gorbačovu zagotavljal, da se Nato ne bo širil na postsovjetski teritorij. Pa se je. Ko pa se je lotil še Ukrajine, ki je bila vedno del ruskega imperija, se je Rusija po dolgem oklevanju odzvala, kakor se je …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 14. avgust 2020 / 09:37

Skakalke so željne tekem

Včeraj dopoldne je proti Češki odpotovala naša ženska reprezentanca smučarskih skakalk, ki jo jutri v Frenštatu čaka najbrž edina tekma v tem poletju.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Letošnja matura brez posebnosti

Od 7.910 kandidatov, ki so letos splošno maturo opravljali prvič, jih je izpite uspešno opravilo 7.345 ali 92,86 odstotka, kar je primerljivo z lani, ko je bilo uspešnih 92,65 odstotka. Vseh 34 možnih...

GG Plus / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Iz starih časov: Tri dni po sodnem dnevu

Tudi v pismu, ki ga je pisal 5. maja 1575 iz Derendingena deželnemu glavarju, deželnemu oskrbniku, odbornikom in blagajniku v Ljubljano, je lepo razviden Trubarjev način poslovanja.

Zanimivosti / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Zaprta pota proti Triglavu

Rudno polje - Planinska zveza Slovenije obvešča, da so se prejšnji teden začela sanacijska dela pri odstranitvi skalnega podora pod Tošcem, zato je do nadaljnjega zaprt...

Zanimivosti / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Znamenje pod Možicem

Soriška planina - Soriško planino obdajajo zanimivi in sorazmerno lahko dostopni vrhovi: Lajnar (1549 metrov), Slatnik (1598 metrov), Šavnik (1574 metrov) in Možic, ki je visok 1602 metra....

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. julij 2008 / 07:00

Priznanja za Čadeževe mesne izdelke

Visoko - Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni so v okviru priprav na 46. mednarodni kmetijsko živilski sejem organizirali tudi ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov. Na oc...