Odprto pismo Evropi 2023

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 16. september 2023 / 06:37

Dnevi poezije in vina so »eden najuglednejših srednjeevropskih pesniških festivalov«. Vsako leto se začno z branjem Odprtega pisma Evropi. Letos ga je napisal in prebral britanski pesnik David Harsent …

Vojna, v kateri se bojujemo vsi

Odprto pismo »nagovarja Evropo in svet z željo vrniti v javno rabo jezik umetnosti, pretehtan, pretanjen in natančen«. Preberimo nekaj odlomkov. »Prerokba Anne Askew govori o vojni, v kateri se bojujemo vsi, o vojni brez fronte, vojni, iz katere se je dozdevno nemogoče umakniti. O vojni proti naravi. Ta vojna se bije že zelo dolgo. Na Novi Zelandiji je bil 14. avgusta 1912 objavljen časopisni članek, ki je opozarjal na posledice, ki bi jih kurjenje s premogom lahko imelo za podnebje na Zemlji. Opozorilo je bilo prezrto. Približno petdeset let pozneje je izšla knjiga Nema pomlad Rachel Carson, v kateri avtorica obravnava nezmerno rabo pesticidov in njene učinke na ptice: glede slednjega naslov knjige govori sam zase. A svarila so bila znova prezrta. Še kaki dve desetletji kasneje sem se udeležil vrste konferenc, na katerih smo se posvečali prelomnim točkam, ob katerih naj bi nastopile okoliščine, ko bi globalno segrevanje postalo kritično. Tudi za vse to se ni zmenil nihče. Časi, o katerih smo govorili tedaj, so zdaj tu. Narava, življenje na Zemlji, je še vedno na udaru in nevarno blizu je trenutek, ko napadov ne bo več mogla zdržati. Do te krize naravnega sveta, od katere še vedno odvračamo oči, pa ne bi moglo priti, če ne bi človeštvo izgubilo stika z naravo, z bitji, ki poseljujejo Zemljo, in z Zemljo samo. James Lovelock je postavil hipotezo o Gaji: da so planet, na katerem prebivamo, in bitja, s katerimi si ga delimo, povezani v soodvisen, harmoničen in prijazen sistem. Naše očitno zavračanje te harmonije oziroma tega, da bi bili njen del, dozdevno izvira iz ideje, da mora sistem narave služiti našim potrebam, da je tu zato, da ga izkoriščamo, kakor in kadar nas je volja, namesto da bi, kot bi bilo prav, s strahospoštovanjem zrli njegove pretanjene skrivnosti. /…/ Pred nekaj desetletji je industrija fosilnih goriv na lastno pest financirala raziskavo vplivov ogljikovega dioksida v ozračju na okolje. Znanstveniki, ki so raziskavo izvedli, so ugotovili, da bo imelo sežiganje fosilnih goriv 'dramatične posledice za okolje', da bodo težave velike in da 'se jih je treba čim prej lotiti'. Toda družbe, ki so znanstvenike financirale, so njihova mnenja pometle pod preprogo. Naravoslovci glede tega, kaj se bo zgodilo, če se bo naša vojna proti naravi nadaljevala, že dolga leta prav nič ne okolišijo. Pravijo, da smo na sredi šestega množičnega izumrtja, ki je povsem nedvomno v celoti posledica človekove dejavnosti; a za to, da bi ga zavrli ali ustavili, ne storimo nič. Zakaj ne?«

Prošnja tistih, ki se še niso rodili

Pesnik David Harsent pismo sklene s prošnjo »Evropi« oziroma njenim najbolj odgovornim posameznikom in institucijam. »Pišoč pismo Evropi – kljub goljufivim in surovim zasebnim interesom, ki jim je uspelo zbuditi latentno ksenofobijo in rasizem v moji domovini ter povzročiti brexit, se imam namreč vseeno za Evropejca – imam v mislih predvsem tiste, ki jo vodijo. Mogoče je seveda, da svetu, kot pravijo – in to dostikrat precej prepričljivo – vladajo zlobni ljudje; da gresta moč in pohlep z roko v roki, da kapitalizem izrablja naravne vire, jih predeluje in nam jih nato prodaja nazaj v obliki izdelkov, da se v sodobni zgodovini človeštva pogosto kaže, kako hitro nepremišljen znanstveni napredek privede do nepremišljenih tehnoloških inovacij. Toda tako kot obstajajo znanost, tehnologije in – to je ključno – denar, s katerimi bi bilo mogoče upočasniti oziroma ustaviti proces, ki ga težko imenujemo drugače kot vročinska smrt planeta, obstajajo med ljudmi, ki imajo moč in vpliv, gotovo tudi taki, ki razločno vidijo prepad, pred katerim stojimo. Svojo prošnjo – oziroma prošnjo tistih, ki se še niso rodili – naslavljam na svet. Toda to je pismo Evropi.« (Vir: stihoteka.com)

Gorelo bo, gorelo bo …

O čem govori v začetku omenjena prerokba Anne Askew? Anne Askew je bila pisateljica, pesnica in protestantska pridigarka, ki so jo zaradi krivoverstva sežgali na grmadi. Zgorela je 16. julija 1546, v času, ko je Angliji vladal kralj Henrik VIII. Harsent: »V moji zgodbi o njenem mučeništvu je njen glas preroški. V sanjskem srečanju z Anne stoji pripovedovalec v trenutku, ko jo pogoltnejo plameni, tik ob njej in pravi: 'edine besede, ki jih zmore spraviti do mene iz peči, ko se stegujem k njej, so / ja, gorelo bo, gorelo bo, gorelo bo …'« Prerokovano je torej bilo, da bo gorelo. In zdaj res gori. Na nekaterih delih planeta gori, drugje pa se utapljamo. Sodni dan prihaja, morda je že tu.