Viralno? Ne, resnično
Pred nedavnim je dijakinja med opravljanjem počitniškega dela v enem od domov starejših občanov fizično obračunala s starejšo stanovalko, jo vlekla za nos in lase, pred stanovalcem v invalidskem vozičku pa posmehljivo plesala. Posnetek je, še mladoletna, objavila na družbenem omrežju. Kot da bi se to dogajalo v nekem vzporednem viralnem svetu, ki nima stika z otipljivo resničnostjo. In posledicami. Ne vem, koliko všečkov je bilo ob tej objavi, a že samo eden bi bil preveč.
Ne vem, kaj se je dekletu motalo po glavi, da je namesto mladostne pozitivne naravnanosti, ki bi prinesla veselje in smeh, starejšega prizadela. Žal ne poznam odgovora na vprašanja, ali si je to počitniško delo sploh sama izbrala, kako je bila vodena, je bila prepoznana kot ustrezna mlada (po)moč. Čeprav ne gre posploševati, pa me vendarle skrbi, kam se v naši družbi izgubljajo empatija, medosebni odnosi, spoštovanje in še mnogo drugih moralno-etičnih standardov, zato je tudi njej treba pomagati, da bo uvidela svoje ravnanje in da bodo naprej vlekli dobri zgledi.
Dostojanstvo je beseda z močno sporočilno vrednostjo, izkazovanje dostojanstva sočloveku še posebej. Hudo mi je, ko sem na posnetku videla starejšo gospo v socialno-varstvenem zavodu ležati v postelji samo v majici in plenici. Težko me bo prepričal kakršenkoli argument, da je tako prav.
Nasilje v različnih izrazih se dogaja, a še vedno pogosto iz različnih vzrokov ostaja skrito. »Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov, drugih sorodnikov ali pa s strani negovalcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Strah, nemoč, sram preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost, odvisnost, jih pripeljalo v še večjo stisko,« so ne tako dolgo nazaj opozorili v delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi. Iskreno upam, da tega ni veliko. Je pa o tem treba zagotovo govoriti, da bomo kot družba boljši. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so napovedali več izobraževalnih vsebin za zaposlene s poudarkom na prepoznavanju in preprečevanju nasilja. Ključna je tudi izobrazba mladih. Dolgoročno pa bodo oblikovali strategijo in akcijski načrt za preprečevanje nasilja ter naslovili kadrovsko problematiko na socialnovarstvenem področju. Kadrov primanjkuje, čeprav gre za poklice sedanjosti in prihodnosti. Če bi bili ti poklici dovolj cenjeni in ovrednoteni, bi se zanje lažje odločali tisti, ki imajo veliko srce tudi do dela s starejšimi. Kajti jesen življenja bi morala biti za vsakogar resnično lepa, polna, dostojanstvena.