Weird Sisters v nekoliko neobičajni vrsti: Maruša Štibelj, Mojca Senegačnik, Nina Koželj, Zvonka Simčič in Louise Winter / Foto: Igor Kavčič

Čudne sestre in moč sodobne umetnosti

V kamniški Galeriji Dika je na ogled multimedijska razstava sodobne umetnosti. V prostorih hiše častitljive starosti nas s svojimi deli v današnji čas povedejo Weird Sisters. Čudne sestre so skupina šestih umetnic: Nataše Berk, Nine Koželj, Mojce Senegačnik, Zvonke Simčič, Maruše Štibelj in Louise Winter.

Kamnik – Ko vstopimo v Galerijo Dika sredi Maistrove ulice v Kamniku in si v nadaljevanju ogledamo aktualno razstavo sodobne umetnosti, se v naše misli prikrade zanimiv kontrast. Na eni strani je tu pritličje stare hiše z majhnimi sobami, z ne prevelikimi okni in ob prehodih obokanimi stropi ter arhitekturnimi dodatki, ki spominjajo na nekdanje življenje v njej, namesto krušne peči pa nas tokrat pričaka sodobna umetnost v vsej svoji izrazni moči. Številke, ki beležijo čas, namreč sporočajo, da smo vendarle v tretjem desetletju 21. stoletja.

Na predstavitvenem listu izvemo, da je aktualna razstava – na ogled bo do 7. oktobra – plod preteklega sodelovanja šestih umetnic in njihove dolgoletne želje po vnovičnem skupnem delovanju. Umetnice, zapisane po abecednem redu: Nataša Berk, Nina Koželj, Mojca Senegačnik, Zvonka Simčič, Maruša Štibelj in Louise Winter, so si nadele ime Weird Sisters (Čudne sestre), kar – kot zapišejo – igrivo spominja na zavezništvo treh čarovnic, znanih tudi kot Wayward Sisters (Svojeglave sestre) iz Shakespearove tragedije Macbeth, hkrati pa aludira na njihovo medsebojno sodelovanje, nekonformizem, moč in radovednost. Zapisano obiskovalcu potrjuje sprehod med razstavljenimi deli od kiparstva, instalacij, kolaža do tekstila in vezenin ter videa.

Umetničin in javni forum

Vsaka izmed sob galerije je v goste predvidoma sprejela eno od sester. V vhodni veži nas tako nagovorijo, kot jih avtorica sama poimenuje, »ročna dela« Mojce Senegačnik. Skozi poslikana platna z različnimi ubeseditvami avtorica polemizira z družbenimi miti o vlogi in vrednosti umetnosti v sodobni družbi, o odnosu do umetnikovega dela, človekovih pravicah, položaju žensk v družbi. Avtorica svoje misli spretno uporabi tudi skozi znane citate iz glasbe, filma, literature …

V sobi na desni obiskovalca pričaka instalacija v Kamniku živeče britanske umetnice Louise Winter. Na množici od stropa visečih vrvic visijo kamenčki. Avtorica pojasni, da je v središču njenega ustvarjanja ideja o premikanju. Sprašuje se, ali je lokacija materiala ključna za njegovo definiranje, v smislu, da je ta premaknjen iz svojega konteksta (okolja). Ga še dojemamo kot isti objekt in kje potemtakem ta obstaja, če sploh obstaja?

Stopimo v prehod, kjer si ogledujemo stensko postavitev Nataše Berk z naslovom (uni)sexism2. Na ploščicah stranišča v javnem prostoru beremo zapise, grafite, misli, zahteve, naključne želje ... Gre za prostor, ki ga potrebuje in obiskuje vsak, tu pa je predstavljen kot nekakšen javni forum in je po mnenju avtorice verjetno najiskrenejši prikaz družbene zavesti. Ta prostor se danes seli v območje profilov na družabnih omrežjih.

Kolaž nostalgije, svoboda in male živali

Ena izmed ta čas naših najbolj prodornih avtoric kolaža Maruša Štibelj se v naslednji sobi predstavlja s serijo kolažev, katerih delovni naslov je Nostalgija skozi oko ženske. Z njimi poskuša obuditi zavržene spomine »neke« ženske in njeno preizpraševanje o lastnem avtentičnem jazu. Morda pozorni obiskovalec opazi, da dela postavi tudi izven siceršnjih tonamenskih sten.

Zadnja soba nam v ogled ponudi video z naslovom Svoboda v okvirju. Zvonka Simčič, ki je za razstavo pripravila tudi zapise o umetnicah in njihovih delih, je pri kreiranju »umetniške svobode« v videu tokrat sodelovala z Mojco Senegačnik.

Osrednjo pozornost v tem prostoru zavzema velika aluminijasta skulptura zelenoliste rastline. Avtorica Nina Koželj jo imenuje za Kopališče za male živali. Iz preprostega razloga – vedno znova, ko želi lakirati kovino, male živali (mrčes) najdejo pot v lak, pa naj se še tako trudi polakirano ohraniti nedotaknjeno in male živali pustiti pri življenju.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 13. november 2009 / 07:00

Banzaaaj v Linhartovi dvorani

Klub radovljiških študentov v Linhartovi dvorani v Radovljici znova organizira celovečerno stand-up komedijo skupine Komikaze. Jutri, v soboto, 14. novembra, ob 20. uri se obeta prava poslastica...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...