Naj se sliši, da kovač praznuje
Letošnji Langusovi dnevi v Kamni Gorici so posvečeni 25-letnici delovanja tamkajšnjega društva možnaristov in pritrkovalcev, ki ohranja stoletja star običaj, s katerim v kraju zaznamujejo praznične dni.
»Ko so se možnaristi predvojne generacije v jutranjem mraku na dan Sv. trojice zbrali na Zjavki, so bili istih misli: revščina je, denarja ni, ampak ustrelili pa bomo.«
Začetek septembra je v Kamni Gorici tudi letos v znamenju tradicionalnih Langusovih dni, prireditve v spomin na rojstvo rojaka, slikarja Matevža Langusa, s katero zaznamujejo krajevni praznik. Tudi letos so se začeli s slikarsko kolonijo, sicer pa so tokrat tematsko posvečeni 25-letnici delovanja domačega društva možnaristov in pritrkovalcev; ta običaj je tudi tema razstave, ki je na ogled v krajevnem domu.
Društvo je bilo leta 1998 ustanovljeno z namenom organizirano in varno ohranjati dediščino naših prednikov, poudarjajo možnaristi v brošuri, ki so jo izdali ob četrtstoletnem jubileju. »Prve zapise o streljanju z možnarji in zvonjenju najdemo v Zgodovini kamnogoriške fare – decembra 1751, ko je vas dobila svojo faro in so dogodek Kamnogoričani pozdravili z zvonjenjem in streljanjem,« pojasnjujejo.
Na Zjavki, vrhu nad Kamno Gorico, so streljali vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Nato so možnarji za nekaj let utihnili in se ponovno oglasili šele trideset let kasneje, na velikonočno jutro 31. marca 1991. V društvo so se možnaristi povezali sedem let kasneje, kmalu so se jim pridružili tudi pritrkovalci.
Blaž Cvetko je predsednik društva že vse od ustanovitve. O običaju je kot otrok izvedel iz pričevanj staršev in stricev, se spominja. »Ko so se možnaristi predvojne generacije v jutranjem mraku na dan Sv. trojice zbrali na Zjavki, so bili istih misli: revščina je, denarja ni, ampak ustrelili pa bomo. Naj se sliši v šir in dalj, da kovač praznuje. To je bil nekakšen poskus vstajenja iz takrat pregovorne revščine in neke utečene normalnosti,« je povedal na slovesnosti ob odprtju razstave.
»Običaj je zamrl. V nas, ki smo iz pričevanja staršev in dedov še vsaj delno poznali način življenja v času žebljarstva, pa je tlela iskrica upanja, da bi ga oživili. Zgodilo se je, da smo se na večer pred veliko nočjo za točilnim pultom v gostilni Mlin srečali štirje enakomisleči in se dogovorili, da naslednji dan, 31. marca 1998, po letih premora običaj obudimo. Prvi streli so kmalu privabili na Zjavko še možnariste stare generacije, ki so s svojimi izkušnjami učinkovito pripomogli k izpiljenju tehnike polnjenja in podžiganja možnarjev.«
V domačem kraju zdaj tradicionalno streljajo na veliko noč, na dan Sv. trojice, ob birmah, za prvi maj in na predvečer dneva državnosti. Streli iz kamnogoriških možnarjev pa so v zadnjem obdobju odmevali tudi pri Krnskem jezeru, pri Sv. trojici na Vrhniki, na Geosu, v Socerbu, pa seveda na bližnjih Srednji Dobravi in Kropi.
Streljanje z možnarji je vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine.