Sobote za solidarnost

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / sreda, 6. september 2023 / 18:19

V interventnem zakonu po poplavah sta predvideni solidarnostni soboti, ena v tem in druga v prihodnjem letu, za pomoč gospodarstvu pa je načrtovanih tudi več drugih ukrepov.

Ljubljana – V interventnem zakonu po poplavah, ki je po zeleni luči v državnem zboru v veljavi od konca prejšnjega tedna, ostajajo tudi t. i. solidarnostne delovne sobote.

Kot je že ob posredovanju predloga v državni zbor povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, je solidarnostna sobota alternativa obveznemu prispevku, ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije, vanj pa bodo prispevale vse družbene skupine, od podjetij, fizičnih oseb do kmetov in samozaposlenih. Fizične osebe bodo enkrat v letošnjem in enkrat v prihodnjem letu plačale solidarnostni prispevek v višini 0,3 odstotka dohodnine, pravne osebe pa v višini 0,8 odstotka davka od dohodka pravnih oseb.

S solidarnostno soboto bo mogoče v soglasju zaposlenih in delodajalcev obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček tega dne nameniti v sklad za obnovo. Zaposleni se bo lahko s pisnim soglasjem odpovedal svoji neto plači, delodajalec pa bo prispeval v enakem znesku, celoten znesek pa bo nato nakazal v sklad za obnovo.

Če redno delo v posameznem podjetju poteka tudi ob sobotah, bo lahko za solidarnostno soboto štel tudi kak drug dan, v vsakem primeru pa bo delodajalec moral že pred izvedbo solidarnostne sobote s tem seznaniti Finančno upravo.

Do solidarnostnega prispevka in solidarnostnih sobot so bolj skeptični v delu gospodarstva. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predlogu nasprotujejo. »Osnovno načelo solidarnosti je, da ta ne sme biti obvezna. V trenutku, ko solidarnost postane obvezna, potem lahko govorimo le o novi dajatvi. Pred sprejemom ukrepa naj se najprej opravijo ocene višine škode na prizadetih območjih in se ugotovi višina zbranih sredstev iz naslova donacij ter iz EU,« je pojasnil predsednik OZS Blaž Cvar, ki je dodal, da so v obvezen solidarnostni prispevek vključena tudi podjetja, ki so bila poplavljena, in tista, ki so bila že pred poplavami v finančnih težavah. Meni, da bo šele na podlagi ocene škode in zbrane pomoči mogoče sprejemati nove ukrepe pomoči.

Solidarnostni prispevek se bo sicer prvič odmeril in plačal prihodnje leto, naslednji pa leta 2025. Po pričakovanjih vlade lahko v prvem letu s tega naslova pričakujemo okoli 156 milijonov evrov. Kot poudarjajo, gre za začasen ukrep, ki vsebuje tudi varovalke glede oseb z najnižjimi prihodki, ki bodo do plačila oproščeni.

Povabilo v javna dela

Kot je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, zakon vsebuje vrsto določb, ki bodisi pomagajo na socialni plati prizadetim v poplavah bodisi pomagajo pri ohranjanju delovnih mest ter čimprejšnjem zagonu gospodarstva in vrnitvi v normalno življenje.

Med ukrepi, ki jih je poudaril, je tudi povabilo v javna dela za pomoč ob poplavah, ki ga uvajajo za vse brezposelne, pri tem pa povišujejo tudi plače tistih, ki se bodo vpisali. »Nekdo z do pete stopnje izobrazbe je upravičen do polne minimalne plače, kdor ima šesto stopnjo, je upravičen do 110 odstotkov minimalne plače, tisti s sedmo stopnjo ali višjo pa do 120 odstotkov minimalne plače,« je povedal mesec.

Hitrejše zaposlovanje tujcev

Med drugimi ukrepi, ki jih prinaša interventni zakon, je tudi čakanje na delo za delavce, ki ne morejo na delo ali je poškodovana infrastruktura delovnega mesta. Do konca leta bodo upravičeni do 80 odstotkov plače, od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država. Delodajalci, pri katerih bodo delavci odpravljali posledice poplav, bodo upravičeni do povračila izplačanih plač tem delavcem.

Zakon določa tudi skrajšanje postopkov za zaposlovanje tujcev, pri čemer se bo postopek uporabljal le za poklice, ki so potrebni za odpravljanje posledic poplav, in za tujce, ki prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum. Zavod za zaposlovanje bo te postopke reševal prednostno, najkasneje v 10 dneh.

Do konca leta bodo lahko upokojenci, ki bodo opravljali dela v okviru sanacije, opravili neomejeno število ur, tudi omejitve pri dohodku ne bo.

Pri ukrepu pomoči samozaposlenim pa zakon znižuje pogoj, vezan na padec čistih prihodkov od prodaje za pridobitev pomoči. Do te bodo upravičeni že pri 25-odstotnem znižanju čistih prihodkov od prodaje letos glede na lansko leto.