Razbremenilni pogovori tudi za odrasle

Besedilo: Klara Mrak
Kategorija: Škofja Loka / ponedeljek, 28. avgust 2023 / 07:11

V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov Škofja Loka so psihologinje Maja Klančič, Špela Brišar in Nina Hafnar v času po poplavah na voljo za razbremenilne pogovore pri spoprijemanju z razmerami in za ugotavljanje potreb po morebitni nadaljnji obravnavi. Odgovore na naša vprašanja so pripravile vse tri omenjene.

V centru sicer nudite pomoč otrokom in mladostnikom, zdaj ste se odločili, da boste s pogovori pomagali tudi odraslim. Verjetno pa je za marsikoga velika težava ali pa ga je sram, da bi prišel k vam. Kaj polagate na srce tistim, ki čutijo stisko, pa se nočejo oziroma ne upajo odpraviti k vam?

Naravne nesreče na ljudi vplivajo različno in zaradi tega situacija zahteva različne oblike pomoči in pristopov. Najprej sta pomembni varnost in osnovna oskrba, torej zagotovitev preživetja in osnovnih življenjskih pogojev. Pomembna je tudi podpora socialne mreže, zlasti ožje in širše družine, prijateljev, sosedov, sodelavcev, različnih združenj … Če takšna podpora ne zadošča, je na voljo pomoč različnih organizacij zunaj zdravstvenega sistema, npr. prostovoljcev. V primeru hujših stisk je posameznikom omogočena tudi specializirana pomoč strokovnjakov, kot sta svetovanje, psihoterapija.

V Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov Škofja Loka smo na voljo za razbremenilne pogovore pri spoprijemanju z razmerami in za ugotavljanje potreb po morebitni nadaljnji obravnavi. Čeprav smo center za otroke in mladostnike, v dani situaciji sprejemamo tudi odrasle. Občani v stiski, ki potrebujejo pomoč, bodo tako prednostno obravnavani. Za pomoč lahko pokličejo na 04 502 02 10, 04 502 02 09 in 04 502 00 62 ali pišejo na elektronski naslov cdzom@zd-loka.si.

Katere besede ob stiskah, ki so nas doletele ob poplavah, niso prave (tu imam v mislih tisto klasično: »Saj bo ...«). Kaj lahko rečemo nekomu, ki je ostal brez imetja ali je to hudo poškodovano?

Ljudje smo si zelo različni, različno se odzivamo na stvari, ki se dogajajo okrog nas, in tudi ni univerzalnega stavka, ki bi vsem čudežno pomagal. V prvi vrsti je pomembno, da smo pozorni na potrebe ljudi okoli sebe in da prevzamemo pobudo. V začetnih fazah je ljudem pogosto bolj kot tolažba pomembna konkretna pomoč in informacije, ki jim jih lahko ponudimo. Osredotočajmo se na težave, ki so trenutno najpomembnejše, aktivno poslušajmo in se skušajmo izogibati nasvetom. Pomembno je, da je skrb, ki jo izrazimo, iskrena, in da smo pripravljeni prisluhniti stiskam ljudi. Njihovih stisk ne zmanjšujmo in skušajmo sprejeti posameznikova čustva.

Dnevni ritmi so se nam v času poplav porušili, nekateri ne bodo normalno živeli še tedne, mesece po tem. Kako vzpostaviti neko dnevno rutino, četudi je življenje postavljeno na glavo?

Pomembno je, da vzpostavimo nadzor nad področji življenja, na katera imamo vpliv. Za začetek je pomembna vzpostavitev ritma osnovnih življenjskih potreb, predvsem spanja in prehranjevanja. Rutina nam daje občutke varnosti in predvidljivosti, kar je še posebno pomembno zagotoviti otrokom in mladostnikom.

Tesnoba, strah, brezup se v takih situacijah le povečajo – in je verjetno že nujno skušati dobiti psihološko pomoč. Najbrž težko svetujete, kdaj naj se oglasimo pri vas, ampak vseeno – ob kakšnih občutjih, mislih naj vas obiščemo?

V danih situacijah lahko ljudje doživljamo različna čustva, kot so tesnoba, strah, nemoč, žalost, tudi občutki krivde, da smo nesrečo preživeli bolje kot drugi, sram, da potrebujemo pomoč, jeza, praznina, otopelost ... Ob stresnih dogodkih je običajno, da se po začetnem stanju šoka, nekatera čustva in odzivi pojavijo z zamikom. V pomoč nam je lahko, da občutke ubesedimo z bližnjimi in poskušamo najti načine pomiritve, ki so nam pomagali že v preteklosti. Pojavlja se zelo širok razpon različnih odzivov, pričakovano je, da so občutki na začetku intenzivnejši. Situacija je objektivno težka, gre za akutni stres, ki od nas zahteva mobilizacijo zunanjih in notranjih virov (po)moči. Prilagajanje na situacijo zahteva določen čas. Če močna čustva še mesec ali dva po nesreči vztrajajo in pomembno ovirajo vsakdanje funkcioniranje (družinske in službene obveznosti) ali se pojavljajo razpoloženjske težave ipd., je smiselno, da oseba poišče tudi strokovno pomoč.

Na splošno je pričakovati, da se bo večina ljudi situaciji prilagodila brez večjih posledic na duševnem zdravju. Če bi tudi pri bližnjih opazili težave z vračanjem v ustaljene tirnice, izrazite skrb in jih spodbudite k iskanju strokovne pomoči.