Podjuna
Podjuna je ena od treh dolin na avstrijskem Koroškem, kjer govorijo slovensko. Imela sem dve konkretni želji, kaj bi rada obiskala v Podjuni – trgovino Gšeft v Šmihelu pri Pliberku in Njivo zemljanov. Gšeft je trgovina s kavarnico, v kateri prodajajo lokalne izdelke in izdelke domačinov. Na tablicah s ceno so bili napisani tudi kilometri – koliko daleč stran je bil izdelek proizveden. Nudijo različne marmelade, sokove, vložnine, olja, moke, čebelje izdelke, lesene igrače, mila … lahko si naročite zajtrk, kavo, domače napitke. Če gredo Korošci v trgovino, rečejo, da gredo v »Gscheft«. Idejo o tovrstni trgovinici so dali koroški Slovenci. Namesto sch so napisali š in vsak takoj ve, da s tem krepijo in podpirajo tudi narodno manjšino. Druga stvar v majhni vasi je Njiva zemljanov. To je 2000 m zemlje, ki so jo dali v javno uporabo. Njivo obdeluje lokalna skupnost, vrtec, šola, društva, dobrodošel je vsak posameznik, ki želi sodelovati. Nasajenih je več sto različnih rastlin, zelišč, poljščin, dreves, grmovnic. Kmetujejo po načelih permakulture, sonaravnega in ekološkega kmetovanja. Zelišča so bila zasajena v obliki spirale po navodilih sv. Hildegarde. Nekje so bile poljščine, drugje grmovnice, kompostnik, ki so ga prekrivale buče, naravno stranišče, drevesa, čebele. Seveda so bile tudi klopi za druženje in kurišče za kurjenje ognja. Glavni namen tovrstnega projekta, ki ga podpirata lokalna skupnost in Evropska unija, je ozaveščanje ljudi o drugačnih možnostih kmetovanja. Danes povprečen zemljan poje mnogo preveč mesa, živinoreja je velik porabnik vode, zemlje. Monokulturno kmetijstvo zemljo prekomerno izčrpava. Na ves trenutni prevladujoči način kmetovanja so vezane druge gospodarske panoge, predelava živil, strojna industrija, fitofarmacija … Danes mnogo preveč hrane vržemo stran, na drugi strani pa so ljudje bolni, imajo preveč holesterola, prekomerno težo, srčno-žilne bolezni … Čim več zaslužka … Takšna njiva želi pokazati, da se da živeti tudi drugače. Korenček so pobrali otroci iz vrtca. Starejši so prišli v vrtec skuhat juho. Otrokom je treba pokazati, da korenje ne zraste v supermarketu, da lahko kosilo skuhamo sami iz zelo preprostih sestavin. Namen je izobraževanje, medgeneracijsko druženje, potrebujemo manj, stvari si lahko delimo. S kolesom se je pripeljal gospod, ki je prišel pogledat, kako vrt raste. Razložil je enako zgodbo. Ko je Janez videl to njivo, je dejal: »To pa ni tržno. Bolj spominja na kakšen kolhoz …« Jaz mu odgovorim: »Ti tega ne razumeš.« Slovensko so govorili v gostilni, kavarni, na vseh gorskih kmetijah in zaselkih, kjer sva kolesarila in spraševala za pot … Začutiš, da je v Podjuni dvojezičnost bogastvo in nikakor breme ali celo grožnja v državi, deželi ….