Na ogled bodo crngrobški zakladi

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Zanimivosti / sobota, 26. avgust 2023 / 17:08

V Kulturno-zgodovinskem društvu Lonka Stara Loka se skupaj s Prirodoslovnim muzejem Slovenije pripravljajo na zanimivo razstavo o mineraloški in paleontološki dediščini, ki jo v sodelovanju s Francem Staretom pripravljajo v cerkvi v Crngrobu.

Škofja Loka – V sklopu dejavnosti, ki so namenjene oživljanju Crngroba, je v škofjeloški občini potekal projekt Crngrob naokrog, nadaljevanje aktivnosti pa je razstava z naslovom Crngrobški zakladi – mineraloška in paleontološka dediščina, ki jo bodo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu odprli sredi septembra.

»Ko smo se dogovarjali o razstavi, smo menili, da bo nekakšen podaljšek dveletnih aktivnosti. To bo sklepna razstava, ki bo najzahtevnejša za postavitev, in verjamem, da bo tudi najbolj odmevna v širšem prostoru. Potekala bo do konca oktobra ob običajnih nedeljskih urah, med 16. in 18. uro, odvisno od zanimanja pa se bomo odločali tudi za termine med tednom,« pravi predsednik Kulturno-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka Michael Habicht, ki je prisluhnil avtorjema razstave, Francu Staretu iz Žabnice in Matiji Križnarju z Godešiča, ki sta prepričana, da bo razstava res zanimiva.

Zbiratelj že od malega

»Seveda to ne bo prva razstava, na kateri sodelujem, tako doma kot v tujini sem jih imel že več kot osemdeset. Pred leti sem tako v Stražišču vodil naravoslovni krožek, nato tudi na Osnovni šoli Škofja Loka-Mesto – in vsako leto smo pripravljali razstave ob dnevih mineralov. S krožkom smo večkrat razstavljali na Minfosu v Tržiču, razstavljali smo Münchnu ...« pravi France Stare, ki je zbiratelj zanimivih kamnov že od malega, vrsto let pa se ukvarja tudi z raziskovanjem nahajališč v Crngrobu in okolici.

Razstava v Crngrobu bo nekakšen pregled vsega, kar je bilo zbrano v tem času, poleg tega bodo izdali knjižico z izbranimi fotografijami.

»Poleg mene bosta na razstavi sodelovala še Mojca Vidmar iz Zgornjih Bitenj in Cveto Gašpirc iz Tupalič, tistih, ki so pripomogli k moji crngrobški zbirki, pa je kar nekaj. Tako sva s prijateljem Cvetom Crngrob najbolj raziskovala pred covidom-19, saj sva glavno nahajališče, breg v dolžini 25 metrov, takrat v celoti prekopala. V Crngrobu ni le glavno nahajališče, tam jih je sedaj skupaj kar 44. Zadnjega je našla moja partnerka Saša, s katero živiva skupaj 26 let; in moram po pravici povedati, da je prvo žezlo s kristalom našla ona, ne jaz. Prav tako moram povedati tudi, da je glavno nahajališče v Crngrobu našel pokojni Janko Jelovčan, ne jaz, in na razstavi bodo tudi njegove najdbe. Sicer pa bo na razstavi le med tri in pet odstotkov tega, kar hranim doma,« pravi Franc Stare in dodaja, da bo na ogled zgolj izbor.

Zbirka za muzej

»Raziskujem fosile, sem paleontolog, s Francetom Staretom se že dolgo poznava in želi si, da bi Prirodoslovni muzej Slovenije prevzel njegovo bogato zbirko iz Crngroba,« pravi Matija Križnar, ki – tako kot večina – težko ocenjuje vrednost zbranih primerkov.

»Ločimo tri vrste cen. Ena je komercialna, ena je čustvena, ena pa je znanstvena vrednost. Zlasti čustveno je težko določiti, saj je odvisno, koliko zbiralcu pomeni. V znanstvenem pogledu je večina primerkov enkratna in zato neprecenljiva. Če govorimo o komercialni ceni, pa je odvisno od tega, koliko je kdo za zbirko pripravljen plačati,« še pravi Matija Križnar in dodaja, da zbirateljstvo mnogokrat postane nekakšna odvisnost, v kateri najdeš notranji mir.