Ponovno sojenje oficirjema JLA

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / sobota, 26. avgust 2023 / 17:08

Na kranjskem okrožnem sodišču se je začelo ponovno sojenje upokojenima oficirjema JLA Danilu Radovanoviću in Saši Ignjatoviću zaradi napada na avto avstrijskih novinarjev na Brniku med osamosvojitveno vojno junija 1991.

Kranj – Na Okrožnem sodišču v Kranju so prejšnji teden začeli ponovno soditi upokojenima majorju JLA Danilu Radovanoviću in podporočniku Saši Ignjatoviću zaradi napada na avto avstrijskih novinarjev na Brniku med osamosvojitveno vojno junija 1991, v katerem sta zgorela avstrijska novinarja Norbert Werner in Nikolas Vogel. Za obema obtoženima sta razpisana mednarodna tiralica in evropski nalog za prijetje, tako da je Radovanović na obravnavi sodeloval po videopovezavi, Ignjatović pa tudi to ne, saj je po navedbah portala v začetku junija izjavil, da ne želi sprejeti obtožnice tožilstva v Kranju in biti zaslišan na videokonferenci. Prav tako da ne priznava slovenskih sodišč, se bo pa odzval vsakemu vabilu državnega organa v Srbiji. Postopek zoper njega so zato za zdaj izločili.

Višja državna tožilka Marija Marinka Jeraj Radovanovića obtožuje, da je v nasprotju s pravili mednarodnega prava ukazal poboj proti civilnemu prebivalstvu. Dne 28. junija 1991 ob 15. uri je namreč na južni strani letališke steze na Brniku kot komandant oklepne enote JLA izdal ukaz v nasprotju z ženevsko konvencijo o zaščiti civilnega prebivalstva iz leta 1949 o uničenju civilnega vozila z oznako press, s katerim sta se avstrijska novinarja z veliko hitrostjo oddaljevala od položajev JLA. Radovanovićev ukaz je izvedel Ignjatović, ki je z mitraljezom z zažigalnimi naboji streljal s tanka. Vozilo so zajeli plameni in je v celoti zgorelo, skupaj z obema novinarjema. Radovanović je imel dovolj časa, da bi pred izdajo ukaza preveril, ali gre za vojaški ali civilni cilj, po poročanju spletnega portala še piše v obtožnici.

Kot je Radovanović na videopovezavi dejal okrožni sodnici Nini Prosen, na omenjenem vozilu nihče ni videl napisa press, »razen morda nekateri v svojih glavah«. Zatrjeval je, da ni šlo za civilno vozilo; na oknih je imelo rešetke, na desni strani pa odprtine, ki bi lahko služile za lansiranje granat. Po njegovih besedah je vodnik Rade Vujičić tudi opazil, da so vanj nalagali neke cevi, nakar da se je vozilo z veliko hitrostjo vračalo nazaj. Radovanović je še povedal, da je tedaj izdal zgolj povelje, naj jih opozorijo, Ignjatović pa da je lahko, ker se niso ustavili, samoiniciativno odločal o streljanju.

Radovanovićev odvetnik po uradni dolžnosti Samo Ošabnik (Ignjatovićev zagovornik je Marko Pauletič) je na obravnavi predlagal zaslišanje prič in postavitev izvedencev vojaške in kemične stroke, s čimer sta se tožilstvo in sodišče strinjala. Po navedbah portala Žurnal24 pa še ni povsem jasno, po katerem kazenskem zakoniku se bo sodilo Radovanoviću. Tožilstvo je namreč obtožbo vložilo po kazenskem zakoniku iz leta 1995, po katerem mu grozi do trideset let zapora, Radovanovićeva obramba pa se sklicuje na zakonik SFRJ, ki je veljal v času dogodka in za omenjeno dejanje predvideva najmanj pet let zapora in največ smrtno kazen. Te sicer v Sloveniji več ni.

Radovanović in Ignjatović sta bila za napad na terensko vozilo, v katerem sta umrla avstrijska novinarja, obtožena že kmalu po osamosvojitvi. Tudi tedaj se je Radovanović na vabilo sodišča odzval, Ignajtović pa ne. Ker za slednjega ni bilo znano, kje je, je bil tudi takrat postopek zoper njega izločen, Radovanović pa je bil v Sloveniji na prvi stopnji oproščen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo.