Na počitnicah v kampu je vedno treba računati tudi na vreme

Nedavno neurje je dodobra pretreslo tudi številne goste kampa Šobec. Burno noč so številni morali preživeti v zavetju tamkajšnje restavracije, večje škode pa v kampu povodenj k sreči ni povzročila. Dan po poplavah je sicer na Šobcu ostala le še tretjina gostov, a je upad turistov v letošnji sezoni kljub temu nižji, kot bi glede na spremenljivo vreme lahko pričakovali. O letošnjem nenavadnem poletju smo se pogovarjali z direktorjem Kampa Šobec Urošem Ambrožičem.

Poletje se počasi preveša v sklepni del. Kakšne so letošnje številke?

Če smo še do konca julija kljub dokaj neugodnim vremenskim pogojem, ki nas spremljajo že celo sezono, ustvarili dobrih deset odstotkov manj nočitev kot v lanskem letu in skoraj trideset odstotkov več kot v predkoronskem letu 2019, je vremenska ujma situacijo čez noč postavila na glavo, saj so nočitve v enem tednu padle malo nad nočitve iz leta 2019. Upamo, da bo vreme konec avgusta na naši strani, kar bi zagotovo ustavilo trend nadaljnjega padanja števila nočitev.

Sicer pa smo po izjemni lanskoletni sezoni čez zimo uvedli nekatere spremembe v smeri dviga kvalitete bivanja za goste, in sicer smo parcelirali celotni spodnji del kampa, kar gostom omogoča, da imajo več možnosti rezervacij. S tem smo tudi zmanjšali prostor za tranzitne goste, ki k nam prihajajo za krajše obdobje. Odločitev se je izkazala kot pozitivna, saj smo s tem dvignili povprečno dobo bivanja, zmanjšali hrup, ki se dogaja ob vsakodnevni količini prihodov in odhodov, omogočili gostom, da v miru zapustijo svojo parcelo in si ogledajo okolico in razbremenili recepcijo. Želimo si, da bi bil kamp Šobec prepoznan kot končna destinacija za vse, ki si želijo v miru preživeti aktivne počitnice. Kljub vsemu pa smo dali možnost tudi tranzitnim gostom, ki potrebujejo le počitek in nočitev na poti proti morju.

Glede na vremenske razmere bi pričakovali, da bo v primerjavi z lani upad bistveno večji ...

Kot rečeno, do katastrofalnega neurja v Sloveniji kljub izjemno muhastim vremenskim pogojem letošnjega poletja število gostov ni bilo bistveno nižje kot lani. Vendar so nam v višku sezone zagodle poplave, kar je povzročilo skoraj 40-odstotni izpad avgustovskih nočitev, ki jih nikakor ne bomo mogli nadoknaditi. Pri delu kampov pač največjo vlogo igra vreme, na katerega pa na žalost ne moremo vplivati.

Kako reagirajo gostje, ko pada toča, piha veter ... Se običajno takoj odločijo za odhod iz kampa?

Glede na to, da velika večina gostov svoje počitnice rezervira vnaprej, običajne poletne nevihte niso tako zelo vplivale na odhode gostov. V času neviht smo poskrbeli, da so lahko vedrili v restavraciji, mini klubu, podaljševali smo animacijske aktivnosti, tako da so lahko tu preživeli tudi obdobje slabega vremena. Je pa slednje zelo vplivalo na goste, ki nimajo rezervacije in se za bivanje v kampu odločijo v zadnjem trenutku in na podlagi vremenskih pogojev. Takšni so se, ko se je vreme poslabšalo, odpravili »proti soncu«.

No, tisti konec tedna, ko so se zgodile poplave, je pri gostih nedvomno zavladala panika. V kampu jih je ostalo le še dobrih trideset odstotkov. Zaradi poročanja tujih medijev so začele prihajati tudi odpovedi rezervacij, kar smo z izjemnim trudom po svojih kanalih, kanalih združenja kampov in predvsem kanalih STO, ki ima največji doseg, uspeli pravočasno zajeziti in sporočiti gostom, da je večji del Slovenije po poplavah varen za obisk in da nam lahko najbolj pomagajo prav s svojim prihodom.

Vreme je torej za tiste, ki kampirajo, le ena od komponent dopusta, drži?

Za tradicionalne kampiste vsekakor, a dejstvo je, da je kampiranje v porastu. In v času pandemije in takoj po njej je ogromno ljudi, ki so prej z letali hodili na počitnice v hotele, svoje navade spremenilo. Kupili so šotore, prikolice, avtodome … Ker niso izkušeni, imajo tudi običajno bistveno več pripomb, težav in drugačnih pričakovanj kot tradicionalni kampisti.

Tisti, ki vse življenje kampirajo, vedo, da je kampiranje dejavnost v naravi, pogojena z vremenom. Tako so tudi navajeni, da je v naravi, če pada dež, malo več blata. Da kamp ni hotelska soba. Tisti, ki so se – tudi po sili razmer – na hitro pretransformirali, pogosto tudi v šotoru pričakujejo storitev kot v hotelu. In če pada dež, skorajda pričakujejo, da se bodo postavili leseni podesti, da ne bodo blatni in mokri …

Kako torej nevihte in neurja preživijo luksuzni glampingi in gostje v njih? Tudi na Šobcu jih imate …

Glede na razmere po Sloveniji smo imeli kar srečo. V začetku julija je bilo neurje s točo, potem nas je prizadelo močno neurje z vetrom, ko so tudi pri nas drevesa padla na avtodom in eno prikolico, a kaj hujšega ni bilo. Nato je prišla povodenj, ko je Sava poplavila del kampa. A se je vse dobro izteklo.

Res bi se rad zahvalil vsem zaposlenim in lokalnim gasilcem, s katerimi smo ves čas na zvezi in pridejo, če je treba, v manj kot desetih minutah. Odziv je izjemen!

Pred leti vam je ogromno dreves v kampu polomil žledolom. Vsa drevesa ste morali takrat natančno pregledati, poškodovana podreti in nasaditi nova. Je bila to sreča v nesreči, saj je v sedanjih razmerah manj nevarnosti, da bi staro in načeto drevo padlo na šotor, avtodom, prikolico?

Vsako leto pred sezono in po njej pregledamo drevje, odstranimo vsa potencialno nevarna drevesa ter pomladimo gozd, kar se nam res očitno obrestuje. Po drugi strani pa so bila v nevihtah najbolj poškodovana prav najbolj zdrava in košata drevesa, v katera se veter najbolj upre. No, suhe veje kljub silovitemu vetru niso padale z dreves, za to smo poskrbeli.

Globalno segrevanje in s tem povezani ekstremni vremenski dogodki so nekaj, kar se nam očitno že dogaja in čemur se bomo morali vsi prilagoditi. Kaj ste se iz lanske suše in letošnjih izjemnih padavin naučili tudi vi, ki se ukvarjate s kamp turizmom? Kaj načrtujete v prihodnje?

Na tako ekstremne razmere, v eno ali drugo smer, se praktično ne moremo prilagoditi na način, da bi vplive izničili. Kampiranje se dogaja v naravi, med drevesi … Nihče v glavni poletni sezoni ni rad na žgočem soncu brez sence. Tisti, ki kampirajo, to razumejo; in razumejo tudi tveganja. Morda se ravno zaradi vseh teh izzivov tudi odločajo za to, da počitnice preživijo v kampih. Nekih večjih prilagoditev v ponudbi zato enostavno ne vidim. Je pa res, da se prilagajamo skozi sisteme obveščanja, aktivacij v primeru nesreč in podobno ter ukrepanja, ko se nek dogodek že pripeti. Torej: kako goste opozoriti, kako jim pomagati, kako del kampa pustiti prost, da nanj lahko prestavimo goste s parcel, ki so preveč razmočene, da bi lahko ostali na njih.

Kako bi se cela branža popolnoma prilagodila na ekstreme suše ali ekstremen dež, si pa težko predstavljam. Gremo korak za korakom, tudi doslej smo šli. Tako imamo na primer zdaj v kampu več pokritih površin, kamor se šotoristi lahko umaknejo med nevihtami. Imamo tudi srečo, da je restavracija zdaj dovolj velika, da za prvo silo sprejme precej ljudi, ki za kratek čas potrebujejo suh in varen prostor. Predvsem je to pomembno za tiste z manjšimi šotori v času najhujših napovedanih neviht. Takrat izdamo opozorilo in obenem gostom povemo, da lahko čas med neurjem preživijo na varnem v restavraciji.

Na Šobcu ste v zadnjih petih letih imeli kar velik investicijski cikel. Je ta zaključen ali imate tudi načrte za naprej?

Imamo; vemo, da moramo v delu kampa postaviti primerne sanitarije; te, ki jih imamo trenutno, so v kontejnerskem objektu. Še vedno si želimo nadaljevati razvoj rekreacijskega parka, kar se še vedno zatika pri soglasodajalcih. Nekaj projektov je še, a v času intenzivne glavne sezone se je treba predvsem posvečati operativnemu vodenju. Vse investicije v kampu se izvajajo v času, ko je ta zaprt, od oktobra do marca, za kar pa je treba pripraviti ustrezna dovoljenja in najti izvajalce. To je v poletnih mesecih težko, saj so na dopustih tako soglasodajalci kot tudi izvajalci, in ob kopici dela je težko pravočasno pridobiti vsa potrebna dovoljenja. Nove sanitarije smo želeli zgraditi že letos, a bomo očitno morali na to še malo počakati. Ampak to so izzivi, brez njih ne bi bilo napredka.