Pikapolonice zanjo, sesalniki zanj

V Britofu pri Kranju lahko z glavne ceste vidimo visok mlaj. Nanj so privezani sesalniki. Manj vidne so simpatična vrtnica in pikapolonice v lesenem vozu ob hiši z mlajem. Nedavno je namreč Abrahama srečal Tomaž Pičman, njegova soproga Anita je petdeseti rojstni dan praznovala pred slabim mesecem dni, za nameček pa je istočasno še njegova pralnica dopolnila trideset let.

Tomaž Pičman, ki ga mnogi kličejo kar po priimku, je na Gorenjskem precej poznan. Ljudje radi rečejo, da je to »tisti, ki pere avtomobile«.

Pred tednom dni, 15. avgusta, je Tomaž Pičman praznoval petdeseti rojstni dan, istočasno pa je njegova avtomobilska pralnica dopolnila trideset let. »15. avgusta 1993 smo imeli odprtje pralnice in istočasno smo praznovali moj dvajseti rojstni dan. No, sedaj je pralnica stara trideset, jaz pa petdeset let,« humorno razloži Pičman.

Nikoli mu ni bilo žal

S svojo ročno pralnico avtomobilov (zunanje pranje in notranje čiščenje) je bil Pičman v tistih časih med prvimi v Kranju. Zanjo ga je pravzaprav navdušil prijatelj. Odpravil se je v Domžale, kjer si je ogledal podobno avtopralnico, in se odločil, da poskusi, se spominja. Takrat je opravljal delo mizarja, tako da se je lotil popolnoma drugačnega posla, a pravi, da mu nikoli ni bilo žal.

V tridesetih letih je avtopralnica pri Pičamnovih postala družinski posel. Tomažu Pičmanu aktivno pomagata soproga Anita (pri administraciji), medtem ko v pralnici že dalj časa lahko videvamo tudi njegovega starejšega sina Gašperja.

Pralnica je preživela

Pravi, da mogoče niti ni mislil, da se bo obdržala, saj marsikomu, ki je poskusil enak posel, ni uspelo. Nadaljuje, da še danes hodijo k njemu stranke z Bleda in iz Tržiča, ki so mu zveste že od prvega dne. »Na začetku pa so bile stranke tudi z Jesenic, Bleda, iz Radovljice …« našteva. Tudi tistih iz Kranja in okolice ni manjkalo, teh je danes celo največ. Pa res je veliko tistih strank, ki se vračajo, še enkrat omeni.

Ponosen je na svoj uspeh

Čez čas je ročno pralnico dopolnil s strojno, takšno z mehkimi krtačami. »Mislim, da je bilo to leta 2008. Take pralnice so bile takrat v Sloveniji mogoče tri.« Od začetkov do danes se je res veliko spremenilo, pripoveduje. »Kar se tiče ekoloških čistil – mi jih sicer uporabljamo že dvajset, morda celo 25 let – je bilo skozi čas precej prilagajanja, pa tudi sistem čiščenja se je od začetkov do danes zelo spremenil. Zdaj je vse precej lažje. V tistih časih so bili samo 'štrajfiks', goba in sesalnik. Ni bilo računalnikov, v paragonski blok smo pisali račune,« se smeje spominja. »Pripomočkov, s katerim avtomobil očistimo hitreje, bolje in na koncu tudi učinkoviteje, danes ne manjka.« Dopolni se še, da danes lahko čistijo do pet avtomobilov naenkrat. Malo se zamisli, potem pa glasno ugotovi, da je na »stara leta« pravzaprav precej več dela. »Še dobro, da mi Gašper zadnja tri, štiri leta pomaga,« je zadovoljen.

In ker si je Tomaž Pičman ob pralnici vedno želel lokal, si ga je omislil. A kasneje, kakšnih dvajset let po odprtju pralnice. »Na začetku nismo imeli financ še za ta projekt,« pojasni. »Da ljudje lahko v miru popijejo kavo, medtem ko čakajo na svoj avtomobil.« Ni pa pričakoval, da bo z vodenjem lokala toliko dela, je iskren. Mislil je, da bo lažje. Poimenoval ga je Pr' Puč, kar je tudi domače družinsko ime.

Srečanje z Abrahamom

Zakonca Pičman sta bila do nedelje pred 15. avgustom še na morju. Ko sta se vrnila, so sosedje slavljencu na večer pred rojstnim dnem doma pred hišo postavili mlaj. Res je visok in na njem poleg številke petdeset vidimo še rumena sesalnika. Pičman se namuzne: »Ne čelade, ne minioni, sesalnika sta na njem.« Istočasno so prijateljice poskrbele, da je bilo tisti večer kar nekaj avtomobilov dobro »opranih«, primerno pa so očedile tudi praznovalca. »Bilo je fino. Sosedje so se pa res potrudili,« pove. Nadaljuje, da so ga domači popoldne peljali na kosilo, medtem ko sta konec tedna skupaj s soprogo Anito povabila na zabavo širši krog najbližjih in prijateljev v Gostilno pod Krvavcem – soproga je namreč petdeset let praznovala julija. O tem, da je ženska v hiši srečala Abrahama, pa pričajo tudi vrtnica in kup pikapolonic v lesenem vozičku, ki stojijo ob vznožju stopnic ob vhodu v hišo.