Velike spremembe v gozdu in gozdarstvu
»Gozdarstvo in gozdovi so se v tridesetih letih občutno spremenili, zakon o gozdovih pa je še vedno isti, zato ga bo treba drastično spremeniti, da bo javna gozdarska služba kos vsem nalogam,« je ob upokojitvi dejal Andrej Avsenek in se zavzel tudi za učinkovit nadzor nad izvajalci gozdnih del in obiskovalci gozdov.
Bled – Andrej Avsenek se je po štiridesetih letih dela v gozdarstvu, od tega trideset let v vlogi vodje blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ob koncu junija upokojil, prav na zadnji delovni dan pa je podoživljal spremembe v gozdu in gozdarstvu, ki so jih v tem obdobju povzročile družbeno-gospodarske in klimatske spremembe ter »civilizacijski« vplivi.
Dobili smo dve skupini lastnikov gozdov
Kot je dejal, je začel delati v gozdarstvu v času socializma, ko je bilo upravljanje gozdov še centralno. Z gozdovi se je gospodarilo načrtno, strokovno, skoraj idealno, a takratni sistem je imel to pomanjkljivost, da je izključeval lastnike. Napako je popravil pred tridesetimi leti sprejeti zakon o gozdovih, s katerim so lastniki dobili popolnoma drugačno vlogo, s tem pa se je bistveno spremenil tudi način gospodarjenja z gozdovi. »Po treh desetletjih izvajanja zakona ugotavljamo, da imamo dve kategoriji lastnikov – lastnike, predvsem večje, ki jim gozd pomeni ekonomski donos in zato z njim intenzivno gospodarijo, ter veliko skupino malih lastnikov, ki nimajo interesa za gospodarjenje z gozdovi, javna gozdarska služba pa nima 'orodja', da bi jih k temu spodbudila. To se v gozdu odraža tako, da imamo ponekod že pragozdove, drugje pa tako intenzivno gospodarjenje, da ga moramo že omejevati,« je dejal Andrej Avsenek in opozoril tudi na posledice klimatskih sprememb, ki se odražajo v vse pogostejših ujmah ter močnih napadih lubadarja.
Spremenjena podoba gozdov
Lastniki gozdov na Zgornjem Gorenjskem so v obdobju 2015–2020 morali zaradi lubadarja posekati dva milijona kubičnih metrov smreke. »S tem smo v gozdovih dobili precej praznih površin, ki bodo spremenile nekdanjo podobo gozdov. Na rastiščih jelke in bukve bodo, kot kaže, nastali predvsem bukovi gozdovi, na bolj ekstremnih rastiščih se razraščajo nezaželene vrste – robida, praprot, trave, maline in druge rastline, ki zavirajo postopek obnove. V preteklosti smo takšne površine pogozdili, danes je pogozdovanja bistveno manj, ker morajo za to poskrbeti predvsem lastniki sami,« je dejal Avsenek in dodal, da se zaradi klimatskih sprememb pojavljajo tudi nekatere bolezni, med njimi jesenov ožig, ki povzroča sušenje velikega jesena.
Krepi se delež listavcev in varovalnih gozdov
V zadnjih tridesetih letih je bilo tudi veliko drugih sprememb. Pred denacionalizacijo je bilo 55 odstotkov državnih gozdov, zdaj jih je samo še 15 odstotkov. Površina gozdov se je povečala z 61.206 na 63.312 hektarjev in gozdnatost s 60 na 62 odstotkov. Površina gospodarskih gozdov se je zmanjšala z 39.905 na 27.585 hektarjev, površina varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom pa temu primerno zvišala z 21.301 na 35.719 hektarjev. Spremenila se je tudi sestava drevesnih vrst: delež iglavcev se je zmanjšal z 78 na 71 odstotkov, temu primerno pa se je povečal delež listavcev. Lesna zaloga se je kljub ujmam povečala z 244 na 337 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek s 5,4 na 6,4 »kubika« na hektar.
Gozdovi dobivajo novo funkcijo
Lastniki so v tem obdobju zgradili (samo) deset kilometrov novih gozdnih cest. Številni so opustili označevanje meja gozdne posesti. Nekdaj je več kot polovica sama delala v svojih gozdovih, zdaj je takšnih le še desetina. »S tem ni nič narobe, a potreben bi bil večji nadzor nad izvajalci del,« je dejal Avsenek in dodal, da so lastniki v odnosu do izvajalcev prepuščeni sami sebi, zavod pa jim pri tem ne more pomagati. Močno se je tudi povečal pritisk na gozdni prostor. Vse več je pohodnikov, nabiralcev gozdnih sadežev, tekačev, kolesarjev, to že otežuje gospodarjenje z gozdovi.
Gozdovi dobivajo novo funkcijo pri zagotavljanju ponora ogljikovega dioksida. »Da bi zadostili evropskim zahtevam, smo zaradi tega že omejeni pri gospodarjenju z gozdovi oziroma pri poseku,« je dejal Avsenek in opozoril tudi na potrebo po gospodarjenju v varovalnih gozdovih.
Naselile so se zveri, jelenov vse več
Velike spremembe so se »zgodile« tudi v živalskem svetu. »Pred tremi, štirimi desetletji na območju ni bilo velikih zveri, imeli smo le kakšnega medveda, ne pa volkov. Imeli pa smo močno populacijo divjih petelinov. Jelenjad se je številčno okrepila in se razširila po celotnem območju, in to čeprav so pred 30 leti odstrelili tristo živali na leto, zdaj pa jih tisoč. Pred štirimi desetletji je bilo v Sloveniji le nekaj sto divjih prašičev, zdaj jih je 19 tisoč; pojavil se je šakal,« ugotavlja Avsenek.