Voda odnašala tudi govedo, kokoši in ribe
Poplave so povzročile veliko škode tudi v kmetijstvu. Voda je na kmetijska zemljišča nanesla veliko blata, proda in vejevja, vdirala je v hleve in silose, uničevala pridelke, odnašala bale, zalivala kmetijske stroje in odnesla s sabo tudi nekaj goved, kokoši in celo rib.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je za imetnike rejnih živali, ki so jih prizadele poplave, pripravila navodila o tem, kako morajo ravnati pri odjavi poginjenega ali izgubljenega goveda ter pri premiku goveda, drobnice, prašičev ali kopitarjev na drugo lokacijo ali v drug hlev.
Kranj – Javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje v okviru kmetijsko-gozdarskih zavodov (KGZ), je v času poplav vsak dan sproti seznanjala kmetijsko ministrstvo s stanjem na terenu. Po po prvi oceni so poplave na Gorenjskem prizadele najmanj 3700 hektarjev kmetijskih zemljišč, v osrednji Sloveniji pa 1950 hektarjev.
Na njivah in travnikih veliko naplavin
Po podatkih oddelkov za kmetijsko svetovanje pri KGZ Kranj in KGZ Ljubljana so poplavljali številni vodotoki, zelo hudo je bilo ob Kamniški Bistrici, Pšati, Sori, na nekaterih odsekih Save ... Voda je na kmetijska zemljišča nanesla veliko blata, proda, vejevja in odpadkov. Poplavljala je posevke in plodove, odnašala je silažne bale, z nekaterih kmetij jih je odneslo tudi sto. Zalivala je hleve in druge kmetijske objekte, silose in kmetijske stroje, iz nekaterih hlevov so zaradi visoke vode reševali živino. Nekaj goved je voda tudi odnesla, še več kokoši nesnic, na eni od kmetij tudi namakalni sistem.
Ponekod problem z odvozom mleka
Koruza je bila ponekod tudi več kot pol metra v vodi. Velika škoda je na žitu, ki ga je bilo letos zaradi neugodnih vremenskih razmer za žetev še v času poplav dokaj veliko. Voda je »razgalila« krompirjeve gomolje, ki bodo pozeleneli in ne bodo primerni za prehrano, in po svoje oblikovala vrste, tako da bo strojno spravilo oteženo. Zelenjadnic, ki so bile tik pred spravilom, zaradi upoštevanje karenčne dobe ne bo možno s fitofarmacevtskimi sredstvi zaščititi pred boleznimi in posledično gnitjem. Tudi poplavljeni čebuli grozi gnitje.
V nekaterih vaseh, ki so zaradi poškodovanih cest in mostov ostale nedostopne, je bil problem z odvozom mleka. Plazovi so poškodovali nekaj kmetijskih objektov, še nekaterim grozijo, povzročili pa so tudi škodo na kmetijskih zemljiščih.
Škode še ni možno oceniti
»Kakšna je škoda na poljščinah in vrtninah, zdaj še ni mogoče oceniti,« je dejal Tomaž Močnik, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v KGZ Ljubljana, in dodal, da so v kmetijski svetovalni službi že pripravili tehnološka navodila, kmetom pa tudi sicer svetujejo, kako naj ukrepajo. Robert Golc, vodja enakega oddelka v KGZ Kranj, pa ugotavlja, da se je ob tokratnih poplavah zelo dobro pokazalo, na katerih območjih obdelujejo zemljo s težko kmetijsko mehanizacijo. Tam je namreč trajalo kar dolgo, preden je voda odtekla oziroma poniknila v zemljo.
Utonilo tudi šest goved
Veliko škodo, približno pol milijona evrov, je v poplavah utrpela kmetija iz Most pri Komendi, na kateri družina Jamšek obdeluje devetdeset hektarjev lastnih in najetih kmetijskih zemljišč in redi 120 goved, od tega približno polovico krav mlekaric. Voda jim je zalila kmetijske objekte in dve hiši, krmo, kmetijske stroje ... »V hlevu je bilo toliko vode, da so krave ven iz vode molile le glave,« je nekaj dni po poplavah pripovedovala Nada, ki skupaj z možem Martinom gospodari na kmetiji. Šest goved, starih od enega do štiri mesece, je utonilo, eno teličko so živo našli v sosednji vasi. V petek zjutraj so molžo izpustili, zvečer so že lahko molzli. Voda jim je namočila veliko bal mrve in slame ter krmno žito v silosih, okoli sto bal s silažo jim je odnesla, zalila je tudi koritaste silose, v enem se bo krma verjetno pokvarila. Na travnikih, ki so jih nameravali v kratkem pokositi, je zdaj veliko blata. Ko je voda po desetih urah vendarle odtekla, so se lotili sanacije, pri tem jim pomagajo sorodniki, prijatelji, znanci. »Z vseh koncev Slovenije nas tudi kličejo kmetje, ki so nam pripravljeni pomagati s krmo,« je povedala Nada.
Motnje pri odkupu mleka
»Zadruga jo je v poplavah dobro odnesla, v primerjavi z nekaterimi območji na Gorenjskem in drugje v Sloveniji ni bilo nič hudega. Nekaj centimetrov vode smo imeli le v kleti stavbe v Cerkljah, tako da je bilo zmočeno kakšno trgovsko blago. V kleti objekta v Voklem je je bilo približno dvajset centimetrov, a tam je tako ob vsaki večji povodnji in smo na to že pripravljeni,« je dejal Miro Jenko, direktor Kmetijske zadruge Cerklje, in dodal, da je tudi odkup mleka na poplavljenih območjih potekal dokaj normalno, ponekod z zamikom od pol dneva do enega dneva. Veliko slabše kot zadruga so jo odnesli nekateri zadružniki, še zlasti na območju Most in Komende.
V hlevu šestdeset centimetrov vode
Kmet Gregor Bohinc iz Cerkelj je imel v hlevu 60 centimetrov vode in v kleti hiše 1,2 metra, a kljub temu je ugotavljal, da so jo v primerjavi z drugimi območji dobro odnesli. Kot je dejal, v hlevu ni bilo škode. Ko so odprli prazno jamo za gnojevko, je voda hitro odtekla. Živina je bila vznemirjena in je mukala. Krave so molzli kasneje kot običajno, so pa tisti dan dale manj mleka. »Vsa čast vozniku cisterne, tudi v visoki vodi se je prebil do kmetije in odpeljal mleko,« je dejal Gregor in dodal, da je več škode v hiši, kjer je voda zalila avtomobil, hladilnik, zamrzovalno skrinjo, peč za centralno ogrevanje …
V povodnji škodo utrpele tudi ribogojnice
V povodnji je veliko škodo utrpela tudi družba Vodomec, ki se ukvarja z ribogojstvom. Kot je povedal njen direktor in lastnik Janez Vidmar, se je v povodnji v ribogojnici Pšata po prvi oceni zadušilo 200 kilogramov oziroma od 40 do 50 tisoč mladic šarenke, dejansko škodo pa bodo lahko ocenili šele, ko se bo voda zbistrila. V ribogojnici Zalog je voda segala pol metra čez ribnike in odplaknila dobršen del postrvi in šarenk, ki so potlej, ko je voda upadla, ležale tudi po travnikih. Škoda je tudi v ribogojnici Bistričica, kjer so ribe ostale brez vode.