Na šoli je povzročil mini evforijo

»Ne zgodi se pogosto, da spoznaš tako talentiranega dijaka, kot je Luka,« pove Robert. Zdi se, da je navdušenje vzajemno. Občutek imaš, da sta se Robert Bertoncelj, profesor na Srednji tehniški šoli v Šolskem centru Kranj, in Luka Treven, dijak drugega letnika, v udejanjanju inovativnih idej dobesedno našla.

Pojdimo lepo od začetka. Najprej je bila ideja. Ideja, da bi svoji ženi za okroglo obletnico pripravil posebno presenečenje. »Kaj če bi zanjo izdelal električno kolo?« je skozi misli švigalo Robertu Bertonclju, profesorju na Srednji tehniški šoli v Šolskem centru v Kranju. In misli so kmalu meso postale … »Lani septembra, oktobra sem resno začel razmišljati o tem, da naredim kolo. Treba je bilo izbrati ustrezno geometrijo, tip kolesa, vedel sem, da mora biti gorsko, saj živiva v Povljah pod Storžičem in bi se s takšnim kolesom lažje vozila v službo in domov.« Robert torej v mislih ni imel standardnega mestnega električnega kolesa, tako da je načrtoval komponente kupovati smiselno, da bodo zadosti dobre, »saj sva z ženo oba adrenalinca«.

Nato je prišel Luka

Njuni poti sta se začeli stikati, ko je Luka Treven lani začel obiskovati Šolski center Kranj. Seznanil ju je profesor Luka Colarič in kaj hitro sta se lotila dela. Eno od vodil in želja je bilo tudi to, da kolo sestavljajo slovenske komponente, s tem podpreta slovenska podjetja, posledično pa bo cenejše in hkrati zmogljivejše.

Da je do izdelave koles sploh prišlo (v končni fazi sta bili izdelani dve, rdeče za ženo in belo zanj), je bila po Bertoncljevih besedah zelo pomembna podpora Domela iz Železnikov, ki je podaril visokozmogljiva motorja. Štajersko podjetje Econo je prispevalo bateriji. Ustrezajoča okvirja koles sta nastala na Kitajskem; izdelali so kopijo okvirjev znamke Giant. Pri sestavi koles, nastajali sta slabo leto dni, so profesorju in dijaku svetovali tudi v podjetju Cult iz Logatca.

»Devet mesecev sva ju sestavljala,« pravi Robert, Luka pa doda: »Če bi ju še enkrat, bi šlo veliko hitreje.« Pa ga bosta? »Se ne izplača. Če ne bi imela pomoči podjetij, bi izdelava takega kolesa stala med pet in šest tisoč evri, tako pa je eno stalo okrog 3500 evrov.« Po njunih besedah je to res zelo dobra cena, glede na vzdržljivost baterije, ki zdrži 830 vatnih ur. »Nadstandardna je tudi moč motorja – moč je 112 njutonmetrov (Nm), medtem ko imajo podobna električna gorska kolesa moč 70–80 Nm, mestna pa pod 40,« povesta.

»Zadnjič sem recimo naredil test, kakšna je uporabna vrednost baterije, na relaciji Povlje–Križe–Tržič–pod gorami do Begunj–Bled–Bohinj–Soriška planina–Sorica–Železniki–Škofja Loka–odcep za Planico–Kranj. Prevozil sem 110 kilometrov z eno baterijo in to je vrhunsko,« je navdušen Robert. Luka pa pojasni, da močnejši motor porabi več energije, ker zdrži tako močan navor. »Vsa električna kolesa so omejena na hitrost 25 km na uro, tako da se pri tem kolesu navor na klancih zares čuti. Lahko bi se denimo brez problema zapeljal po planiški skakalnici navzgor.«

Električna hydrofoil deska

Tako Robert kot Luka sta ne samo inovatorski, ampak tudi športni duši. Robert je z ženo med zadnjimi prazniki odkrival skrite kotičke Velebita, Luka pa je ljubitelj gorskega kolesarstva in windsurfinga. Zato ne čudi, da jima je na um padla izdelava električne hydrofoil deske. V Sloveniji je to dokaj nova atrakcija, pa tudi cene zanjo niso ravno nizke. Kot pove Luka, je cenovni razpon primerne deske, za katero je zagotovljena najboljša kakovost, od 7000 do 16000 evrov. Ker to ni malo denarja, je pomislil, da bi jo izdelal sam, saj si želi doživeti ta občutek letenja nad vodo. »Prva stvar, ki sem jo začel, je bila izbira komponent (motorja, elektronike itd.). S strani proizvajalca profesionalnega programa za izris desk sem dobil pro licenco, s katero sem jo izrisal. Bilo je veliko različnih popravkov, veliko dela z aerodinamiko,« pove Luka Treven. Povprašal je proizvajalce windsurfing desk iz ljubljanskega podjetja FlikkaBoards, ali bi bili pripravljeni sodelovati pri izdelavi, in takoj so bili za.

Začela bosta ta teden

Luka računa, da bodo desko začeli izdelovati ta teden s CNC-strojem omenjenega ljubljanskega podjetja, pred tem pa je bilo treba zelo natančno izračunati geometrijo in izris deske. Za baterijo sta se z Robertom povezala z Martinom Mertikom iz domžalskega podjetja Bull Bikes. Pomagal jima bo pri izdelavi baterije iz Samsungovih celic. Za laminiranje deske bodo uporabili karbonska in kevlarska vlakna. Kar se tiče stroškov izdelave, Luka upa, da bo finančni vložek za celoten efoil »drastično manjši od komercialno dobavljivega«.

Podpora mnogih

»V veliko pomoč mi je laboratorij na moji šoli, ki ga vodim in imam dostop do vseh 3D-tiskalnikov, ki so v ogromno pomoč pri izdelavi prototipnih delov deske,« pove Luka. »A ne glede na vse projekte je šola vedno na prvem mestu; projekti pa bolj kot ne sprostitev v prostem času. Pri efoilu so mi v ogromno pomoč profesorji, na prvem mestu Robert Bertoncelj, vesel pa sem, da se nad projektom navdušuje tudi naš ravnatelj (ravnatelj srednje tehniške šole v ŠC Kranj, op. p.) Aljaž Rogelj in drugi, ki sodelujejo,« še poudari Luka, ki je sicer raziskovalno žilico kazal že v osnovi šoli, danes pa je vodja šolskega ustvarjalnega laboratorija FabLab. »Na šoli je povzročil kar nekakšno mini evforijo,« se nasmehne Robert. Zagotovo bo Luka Treven, ki si po končanem šolanju v Kranju želi študirati na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Ljubljani, eno tistih imen, ki bo tudi v prihodnosti krojilo vrhove slovenskega inovatorstva.