Iz solidarnostnega sklada štiristo milijonov

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / petek, 11. avgust 2023 / 11:57

Po petkovih uničujočih poplavah na prizadetih območjih interventne službe še naprej poskušajo zagotoviti čim bolj normalne razmere. Zbirajo se sredstva za pomoč prizadetim, pomoč prihaja tudi iz tujine. V torek in sredo je tako v Slovenijo prispela pomoč iz nekaterih sosednjih ter drugih evropskih držav, pa tudi iz ZDA. Pomoč vključuje predvsem težko mehanizacijo, pa tudi helikopterje za prevoz težkih tovorov.

Von der Leynova napovedala zajeten paket

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek obiskala Slovenijo. Po srečanju s premierjem Robertom Golobom na Brdu pri Kranju je v spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janez Lenarčiča s helikopterjem preletela Komendo, Mengeš, Kamnik in Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje ter se v Črni na Koroškem srečala z domačini in ekipami na terenu, ki pomagajo pri odpravljanju posledic poplav.

Po poročanju STA sta s premierjem govorila o paketu sredstev, sestavljenem iz treh delov, za takojšnje ter tudi za srednjeročne in dolgoročne potrebe. Kot je zagotovila, bo iz solidarnostnega sklada EU, ki je članicam na voljo za odpravljanje posledic naravnih nesreč, Sloveniji na voljo 400 milijonov evrov. Od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto.

Hitrost je bistvena

Slovenija mora čim prej oceniti škodo in podati zahtevek za sredstva iz solidarnostnega sklada. Kot je poudarila, je hitrost bistvena. Kot so sicer ta teden sporočili z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, na ministrstvu že od sobote naprej izvajajo vse ukrepe, da bodo vlogo pripravili in oddali v rokih. »Vlogo bomo čim prej, najpozneje pa v 12 tednih od nastanka prve škode (to pomeni v roku, ki ga določa uredba EU), uradno posredovali Evropski komisiji. Izkoristili bomo vse možnosti, ki jih imamo, vključno s predplačilom sredstev iz tega sklada,« pravijo na ministrstvu.

Nujni ukrepi, ki jih je mogoče financirati iz solidarnostnega sklada, so takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja; zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb, takojšnja zagotovitev preventivne infrastrukture in zaščita spomenikov kulturne dediščine; urejanje prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli; hitra pomoč in zdravstvena oskrba prebivalstva, ki so ga prizadele izredne razmere, in zaščita prebivalcev pred tveganjem, ki bi mu bili lahko izpostavljeni.

Kot je omenila von der Leynova, bi Slovenija lahko pridobila še 2,7 milijarde evrov dodatnih posojil iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, zahtevek pa mora oddati do konca avgusta. Kot poroča STA, sta se zato Golob in von der Leynova dogovorila, da vlada in EU skupaj ustanovita delovno skupino, ki bo omogočila pridobitev teh sredstev.

Tretji paket pomoči predstavljajo kohezijska sredstva. EU bi jih namreč za obnovo po poplavah lahko namenila del od skupno 3,3 milijarde evrov, ki so Sloveniji do leta 2027 na voljo v okviru kohezijske politike. Kot je povedala predsednica komisije, bo Bruselj pri preusmerjanju sredstev iz kohezijskega sklada in sklada za okrevanje »maksimalno prožen«.

»Denarja za odpravo posledic bo dovolj, moramo pa biti pri tem učinkoviti in ga racionalno porabiti. Predvsem pa mora ta denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti. Tokrat so to ljudje,« je po poročanju STA povedal Golob in dodal, da tudi gospodarstvo ne bo prezrto.

Hkrati bo vlada vzpostavila tudi poseben sklad za obnovo po poplavah, v katerega bodo vključili tako evropska sredstva kot denar iz državnega proračuna. Prvi obrok iz proračuna bo 300 milijonov evrov.

KPK zaključila postopek v zvezi s Svetlano Makarovič

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila zadevo glede suma korupcije in suma kršitve integritete uradne osebe pri izvedbi letošnjega nakazila denarne nagrade za Prešernovo nagrado za leto 2000. V predhodnem preizkusu je ugotovila, da zadevo že obravnava Urad za nadzor proračuna, zato ločenega postopka ni uvedla, hkrati pa navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz lastnih pristojnosti. Ker pa je ugotovila, da iz zadeve izhajajo tudi razlogi za sum storitve kaznivega dejanja (sum izplačila brez pravne podlage in s tem oškodovanje proračuna ministrstva za kulturo), za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, je komisija primer v preučitev oziroma nadaljnjo obravnavo odstopila policiji.