Razmere v občini Kamnik / Foto: Matej Slapar

V Kamniku evakuacija, uničena infrastruktura

V Kamniku so včeraj in danes z najbolj ogroženih mest evakuirali več deset prebivalcev, po besedah župana Mateja Slaparja je stanje alarmantno, uničen pa ogromen del cestnega in drugega omrežja.

Kamnik – Na Kamniškem še vedno vladajo izredno zaostrene razmere. Na več mestih je uničena cesta proti prelazu Črnivec, uničen je most v Stahovici in neprehodna cesta v Kamniško Bistrico, resne razmere so tudi v Bistričici in na območju Tunjic, predvsem v Lanišah so nekaj objektov odnesli plazovi.

Kot nam je danes popoldne v kratkem pogovoru povedal kamniški župan Matej Slapar, je voda v večjih količinah pridrla po potokih Kamniška Bistrica, Bistričica in Tunjiščica, na razmočenem terenu pa se je sprožilo ogromno plazov. »Plazovi so odnesli ogromno cest, tudi hiše, ogrožena so nekatera poslopja v dolini Črne, razmere so kritične na Krivčevem. Zaradi izjemne količine vode so se mašili prepusti, voda je zato ubirala svojo pot in uničila ogromen del cestnega omrežja v občini,« je razmere opisal kamniški župan.

»V teh predelih je bolj ali manj uničeno cestno omrežje, od državnih do lokalnih cest, pa tudi vodovodno in kanalizacijsko omrežje,« je dejal. Cesta proti Črnivcu bo ostala neprevozna še več dni ali celo tednov.

Gasilcem in gorskim reševalcem se je kljub temu uspelo prebiti do najbolj ogroženih mest, včeraj in danes pa je ob pomoči policijskega helikopterja potekala tudi evakuacija prebivalcev s teh območij. »Včeraj smo evakuirali 45 ljudi, danes še dodatnih 28, vsi, ki so želeli oditi, so lahko odšli. Nekateri so odšli k sorodnikom, nekaj pa smo jih nastanili v Termah Snovik in Mekinjskem samostanu,« je dejal Slapar.

Poškodovan je tudi vodovodni sistem, zato je velik del prebivalcev še vedno brez vode. Po zadnjih informacijah je ekipam Komunalnega podjetja Kamnik delu mesta Kamnik uspelo zagotoviti preskrbo z vodo, napori, da bi vodo zagotovili še preostanku gospodinjstev, pa še potekajo. Občani, ki pitne vode nimajo, si jo sicer lahko zagotovijo na prevzemnih mestih. Ob tem pristojni opozarjajo, da jo je treba prekuhavati.

Voda je preplavila tudi območje Barutane in s tem številna gospodarska poslopja in druge objekte, uničeni so tudi novi prostori gorskih reševalcev, ki so jih po dolgoletnih prizadevanjih odprli pred manj kot letom dni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 9. maj 2011 / 07:00

Avdicija za klovne zdravnike

Kranj - Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski išče nove klovne zdravnike, ki želijo s pomočjo humorja v bolnišnice prinašati življenjski pogum. Prijave na avdicijo (pote...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.