Blejsko jezero v soju lučk v jajčnih lupinah / Foto: Tina Dokl

Jezero v soju blejskih lučk

Lučke v jajčnih lupinah so z enainpetdesetletno tradicijo postale nepogrešljiv simbol Bleda. Letos je jezersko gladino preplavilo deset tisoč lučk, ki so bile znova plod dela Andreja Vidica.

Bled – Blejsko poletje, ki se preveša v drugo polovico, je raznolik mozaik dogodkov, ki pritegnejo tako domačine kot turiste, ki v poletnih mesecih preplavijo Bled. Javni zavod Turizem Bled julija in avgusta zanje organizira pester nabor prireditev, ki so letos z namenom razbremenitve Jezerske promenade razporejene na več prizorišč. Ta koncept se je po besedah Romane Purkart iz omenjenega zavoda izkazal za učinkovitega. »Lani, ko so se po epidemiološkem obdobju turisti začeli množično vračati na Bled, je bila jezerska skleda znova zelo obremenjena, to pa negativno vpliva na samo jezero in obalo ob njem. Letos smo zato uresničili že vrsto let načrtovano strategijo organizacije prireditev, ki niso več skoncentrirane na promenado, temveč so tematsko razdeljene na več prizorišč, kar je pomembno tudi z vidika upravljanja turističnih tokov,« je pojasnila Romana Purkart.

Po njenih ocenah se še vedno največ ljudi udeleži dogodkov na promenadi, a tudi druga prizorišča so dobro obiskana, predvsem Velika Zaka, Straža in spodnja ploščad Trgovskega centra Bled. »Morda bomo prihodnje leto še kakšen dogodek več pripravili v okoliških vaseh,« je napovedala. Bled je tudi sicer letos poln turistov, ki prihajajo iz kar 180 držav. Purkartova ob tem pričakuje, da bodo do konca leta zabeležili milijon nočitev. »Prizadevali pa si bomo, da se bo dolžina bivanja gostov podaljšala, več naporov bomo morali vložiti tudi v urejanje prometa, a menim, da tega problema ne bomo uspeli rešiti sami,« je še dodala.

Vrhunec poletja

Vrhunec Blejskega poletja vsako leto predstavljajo lučke, ki ob koncu julija zažarijo na gladini Blejskega jezera. Že 51 let zapored jih izdeluje domačin Andrej Vidic. Kot je pojasnil, je idejo o lučkah v jajčnih lupinah njegovemu očetu predstavil eden od švicarskih turistov. »Idejo je tako obudil moj oče, a kaj kmalu jo je prenesel name,« je povedal Vidic, ki k pripravljanju lučk pristopi konec aprila. »Jajca morajo biti pravilno ubita, odbit mora biti le vrh. Lupine posušim na soncu, nato vsako ročno obrežem, s čimer je največ dela. Napolnim jih z voskom, vanje pa umestim vžigalico in stenj,« je postopek strnil Vidic. Zadnja leta jajčne lupine zanj hranijo v družbi Conditus, kjer izdelujejo tudi kremne rezine.

Pomagajo prostovoljci

Pri razvozu lučk po jezeru in njihovem prižigu mu pomagajo prostovoljci ob spremstvu plovila blejske službe za reševanje iz vode. »Za polaganje lučk na vodno gladino moraš imeti nekaj znanja, prav tako za njihov prižig, poleg tega pa je treba paziti na vodne tokove, da lučke voda zanese do obale in ne na primer proti otoku,« je dejal Vidic. Ena od prostovoljk je bila tudi domačinka Maja Vrtačnik, ki je pojasnila, da si pri prižigu pomagajo s posebnimi stojali. »Na čolnu, med samimi lučkami je občutek še bolj edinstven in magičen,« je povedala. Zadovoljna je, da izgorele lučke naslednji dan odstranijo. Čeprav so lučke narejene iz naravnih materialov, na ta način namreč preprečijo morebitno onesnaževanje jezera.

Lučke gorijo približno pet ur, dogorele ostanejo na gladini in jih v nedeljo zjutraj poberejo potapljači tamkajšnjega društva za podvodne dejavnosti. »Blejske lučke so postale znamenitost Bleda, a žal se mi zdi, da ob vsem spremljajočem dogajanju malce izgubljajo vrednost. Še vedno sicer pritegnejo veliko turistov, nekateri med njimi, denimo dva znanca iz Velike Britanije, prideta na Bled le z namenom, da si ogledata žareče jezero,« je dodal Vidic. Pri izdelavi deset tisoč lučk so mu letos pomagali vnuk Jan Križaj in prijatelja Brane Marčič ter Janez Pečar.

Znamenitost Bleda

Dogodek je potekal pod okriljem sklopa prireditev Kulinarični vikendi na Jezerski promenadi, ki je bil tokrat v znamenju vina. Obiskovalcem so ponudili tudi posmodulo, ki so jo pekli člani Turističnega društva Bled. »Pripravljena je iz kvašenega testa, nadevana s česnom in sirom ali zaseko. Tujci sicer niso vajeni zaseke, zato je med njimi bolj zaželena s sirom,« je povedal Bojan Turk, član TD Bled.

Čudovit prizor so si prišli ogledat obiskovalci od blizu in daleč. Med njimi je bila tudi družina Nataše Centa, ki je povedala, da so lučke resnično posebna in edinstvena izkušnja, ki je ni moč videti nikjer drugje. Andreja Matučec iz Žirovnice pa meni, da je bil dogodek morda premalo oglaševan, vendar je lučke opisala kot znamenitost Bleda, ki jo je vredno videti.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / četrtek, 14. januar 2021 / 09:35

Sto let Slavke Kopač

Januarja letos se je klubu kranjskih stoletnikov pridružila Slavka Kopač z Zlatega polja.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Bohinjski velikani in Hudičev most

Stara Fužina - Znanstveno raziskovalna služba TNP organizira vsako leto sklop vodenih sprehodov in izletov po različnih delih parka, ki se imenuje Petkovi popoldnevi v...

Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Sto let bohinjskega turizma

Bohinj - Bohinj praznuje letos stoto obletnico organiziranega turizma in v njeno počastitev so turistične organizacije, občina in tudi posamezniki skupaj pripravili ka...

Prosti čas / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Veter v kosteh

Letošnji Domski piknik se je končal tako, da smo bili obiskovalci praktično pregnani domov. Za to pa niso poskrbeli izvajalci s svojo glasbo, ampak kar klavrno vreme.

Zanimivosti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Glej, mami, tjulenjčka!

"Ja, ljubček, to je pa tjulenj. Kako je zanimiv, kajne? Glej, kako plava. Tjulenjček!" "Gospa, oprostite, ampak tole ni tjulenj. To je morski lev ..."

Nasveti / torek, 22. maj 2007 / 07:00

Uvod v fužinske planine

Planina Vogar (1054 m) in Vodični vrh (1621 m)